Jedro

Predmet dokazovanja so trditve o odločilnih in pomembnih dejstvih, ki so element ali sestavina dejanskega stanja, na katerega se aplicira uporaba norm materialnega prava. Zato nepravilna uporaba materialnega prava ne more biti obnovitveni razlog.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov predlog, da se dovoli obnova postopka, ki je bil pravnomočno končan z odločbo Sodišča združenega dela pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji, potrjeno z odločbo Sodišča združenega dela Republike Slovenije. Z navedeno odločbo je bil zavrnjen zahtevek tožnika, da se mu prizna pravica do novega oblikovanja pokojninske osnove in odmere višje starostne pokojnine tudi z upoštevanjem osebnega dohodka, ki ga je prejemal od leta 1975 iz naslova dela opravljenega v podaljšanem delovnem času. Sodišče je s sodbo ugotovilo, da uveljavljeni obnovitveni razlog iz 9. točke 421. člena ZPP ni podan.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo prvostopno odločitev.

Proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje je vložila tožeča stranka pravočasno revizijo, s katero smiselno uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. V obrazložitvi revizije opozarja, da obe nižji sodišči, ki sta odločali v rednem postopku, nista razpolagali s pravilnikom o delovnih razmerjih tožene stranke oziroma njenega pravnega prednika iz leta 1985. V tem pravilniku je bilo delo tožnika opredeljeno kot poseben delovni pogoj, zato predstavlja v tem postopku novo dejstvo oziroma nov dokaz. Na tej pravni podlagi bi se moral osebni dohodek, ki ga je tožnik sprejel za delo, opravljeno preko polnega delovnega časa, upoštevati pri izračunu pokojninske osnove. Zlasti, ker je šlo za dela v izjemnih, nepredvidljivih, nujnih okoliščinah, ki jih ne bi bilo mogoče odpravljati z uvajanjem novih izmen ali zaposlitvijo novih delavcev, niti s prerazporeditvijo. Od osebnih dohodkov tožnika, prejetih za opravljeno nadurno delo, pa so bili plačani tudi prispevki, kar dokazuje revident s predloženimi obračuni. Zato predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da se dovoli obnova postopka oziroma jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila v skladu z določbo 390. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77 - 27/90 - ZPP) vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče je izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti preizkusilo glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, vendar take kršitve ni ugotovilo.

Tožnik se v reviziji, s katero izpodbija sodbo izdano v obnovitvenem postopku, smiselno sklicuje na zmotno oziroma nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in zmotno uporabo materialnega prava. Nobeden od revizijskih razlogov, ki jih tožnik uveljavlja, pa ne more biti upoštevan, ker po 3. odstavku 385. člena ZPP revizije ni dovoljeno vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Presoja revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava pa bi prišla v poštev le pri odločitvah sprejetih v razveljavitvenem in nadomestitvenem postopku dovoljene obnove.

Tožnik v reviziji izraža svoje nestrinjanje s pravnomočno odločitvijo, da se mu ni priznala pravica do novega oblikovanja pokojninske osnove in odmere višje starostne pokojnine tudi z upoštevanjem plače, izplačane za delo preko polnega delovnega časa. Revizijsko sodišče poudarja, da je s to sodbo preizkušalo le pravilnost odločitve o obnovi postopka, torej obstoj obnovitvenih razlogov. Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da je predlog neutemeljen, ker na podlagi dejstev, da so bili od tožnikovega dopolnilnega dela plačani prispevki in načina ureditve dela, opravljenega preko polnega delovnega časa v samoupravnem splošnem aktu tožene stranke, za tožnika ne bi bila izdana ugodnejša odločba. Revizijsko sodišče se s takšno pravno presojo strinja.

Dejstvo, da so bili od osebnih dohodkov za delo tožnika preko polnega delovnega časa obračunani in plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za odločitev ni pravno pomembno. Po določilu 312. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list, št. 12/92 - 54/98 - ZPIZ) se upošteva pri izračunu pokojninske osnove le tista plača, ki je bila delavcu do uveljavitve tega zakona izplačana preko polnega delovnega časa za delo, ki je po predpisih o delovnih razmerjih štelo kot poseben delovni pogoj. Ta določba se nahaja v XV. poglavju zakona kot prehodna in končna določba. Z njo je ohranjena ureditev določena s prej veljavnimi zakonskimi predpisi, da se plače za delo opravljeno v podaljšanem delovnem času, upoštevajo pri izračunu pokojninske osnove samo pod pogojem, če se je to delo štelo kot poseben delovni pogoj. Ta določba pomeni izjemo od pravila določenega v noveliranem 3. odstavku 47. člena tega zakona (Uradni list RS, št. 7/96), da se od uveljavitve tega zakona plača za delo preko polnega delovnega časa upošteva za ugotovitev pokojninske osnove največ za toliko ur dela preko polnega delovnega časa, kolikor je dovoljeno po predpisih o delovnih razmerjih in pod pogojem, da so od nje plačani prispevki.

Plačilo prispevkov za pridobitev pravice do novega oblikovanja pokojninske osnove in odmere višje starostne pokojnine po 312. členu ZPIZ torej ni pravno pomembno. Če pa to dejstvo ni pravno odločilno, tudi dokazi za zatrjevano trditev niso potrebni. To pa obenem pomeni, da pogoj iz 9. točke 421. člena ZPP, po katerem bi bila obnova postopka dovoljena, če bi bila na podlagi novih dejstev in dokazov za tožnika izdana ugodnejša odločba, ni izpolnjen.

Prav tako ni podan obnovitveni razlog zaradi zatrjevane okoliščine, da v rednem postopku ni bil uporabljen kot dokaz pravilnik o delovnih razmerjih tožene stranke iz leta 1985. Predvsem je opozoriti, da prestavlja zatrjevani splošni akt pravni vir, torej materialno pravo, ki ga mora sodišče poznati. Ker se pravo oziroma pravna pravila ne dokazujejo, navedenega pravilnika ni mogoče šteti kot dokaz.

Dokazujejo se le sporna pravotvorna dejstva ali dejstva, ki pomenijo nastanek, spremembo ali prenehanje pravice, izhajoče iz materialnega prava. Predmet dokazovanja so trditve o odločilnih in pomembnih dejstvih, ki so element ali sestavina dejanskega stanja, na katerega se aplicira uporaba norm materialnega prava. Zato neupravilna uporaba materialnega prava ne more biti obnovitveni razlog.

Ker revizija ni utemeljena, jo je revizijsko sodišče v skladu z določbo 393. člena ZPP zavrnilo.

Sodišče je določbe Zakona o pravdnem postopku smiselno uporabilo kot predpise Republike Slovenije v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I, 45/I/94).