Jedro

Zaradi spoštovanja načela pravne varnosti o isti stvari ni mogoče odločiti dvakrat (ne bis in idem). Pritožbeni organ je o tožnikovi pritožbi že vsebinsko odločil (in jo zavrnil kot neutemeljeno), zato je bilo potrebno iz navedenega razloga predmetno pritožbo, ki jo je tožnik vložil preko svojega pooblaščenca, zavreči.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Generalni direktor Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij (v nadaljevanju pritožbeni organ) v zadevi prekinitve prestajanja kazni zapora sklenil, da se kot prepozna zavrže tožnikova pritožba zoper odločbo vodje Sektorja za tretma Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni, št. 720-1942/2019/24 z dne 14. 4. 2020, vložena po pooblaščenemu odvetniku A. A. 6. 5. 2020. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je pritožbeni organ v skladu z določbo 246. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) opravil predhoden preizkus tožnikove pritožbe in ugotavljal ali je dovoljena, pravočasna in ali jo je vložila upravičena oseba. Ugotovil je, da je bila tožniku izpodbijana odločba vročena 15. 4. 2020, kar izhaja iz podpisane vročilnice. Rok za pritožbo 15 dni je pričel teči 16. 4. 2020 in se je iztekel 30. 4. 2020. Tožnik je pritožbo vložil pri prvostopenjskemu organu 6. 5. 2020, kar pa je prepozno. Ob upoštevanju določil ZUP in Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, obravnavana pritožba ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka 246. člena ZUP, zato jo je pritožbeni organ kot prepozno z izpodbijanim sklepom zavrgel. 3. Tožnik se z odločitvijo pritožbenega organa ne strinja in jo izpodbija s tožbo, ker meni, da je nezakonit. V tožbi navaja, da je 20. 5. 2020 prejel odločbo (pravilno sklep, opomba sodišča) Ministrstva za pravosodje, Generalnega urada Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij, št. 720-560/2020/6 z dne 18. 5. 2020, s katero je pritožbeni organ odločil, da se tožnikova pritožba zoper odločbo vodje Sektorja za tretma Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni, št. 720-1942/2019/24 z dne 14. 4. 2020, zavrže (točka 1 izreka). V točki 2 izreka pa je odločil o stroških postopka. Tožnik meni, da je izpodbijani akt nepravilen in nezakonit ter posega v tožnikov pravni položaj ter njegove človekove pravice in svoboščine, krši pa tudi z ustavo zagotovljene človekove pravice do sodnega varstva ter pravnega sredstva, kakor tudi načelo pravne in socialne države. Nepravilno in nepopolno je ugotovljeno dejansko stanje, bistveno so kršena pravila postopka, materialno pravo je nepravilno uporabljeno. Tožniku je bila odločba vodje Sektorja za tretma Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni, št. 720-1942/2019/24 z dne 14. 4. 2020 vročena 15. 4. 2020. Petnajst-dnevni rok za pritožbo naj bi začel teči 16. 4. 2020 in naj bi se iztekel 30. 4. 2020, pritožba, ki jo je pritožbeni organ prejel 6. 5. 2020 pa naj bi bila prepozna. Tožnik se s to ugotovitvijo pritožbenega organa ne strinja. Zaradi epidemije koronavirusa je bil 28. 3. 2020 v Uradnem listu RS objavljen Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19), v nadaljevanju ZZUSUDJZ, ki je stopil v veljavo 29. 3. 2020. Naveden interventni zakon je posegel tudi v določbe ZUP glede teka rokov. Na podlagi prvega odstavka 6. člena ZZUSUDJZ roki v upravnih in drugih javnopravnih zadevah, ki nimajo značaja upravne zadeve po 2. členu ZUP, za opravljanje procesnih dejanj strank in za izpolnitev materialnih obveznosti ter roki za opravljanje procesnih dejanj upravnih in drugih državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilcev javnih pooblastil in za izdajanje upravnih aktov, ne tečejo. Drugi odstavek 6. člena ZZUSUDJZ pa določa, da roki za uveljavljanje materialnih pravic v upravnih zadevah, ki se iztečejo v času izvajanja ukrepov po tem zakonu, se z zakonom podaljšajo tako, da se iztečejo osmi dan od dneva prenehanja ukrepov v skladu z 2. členom ZZUSUDJZ. Glede na navedeno, je bila tožnikova pritožba, ki jo je tožnik vložil 6. 5. 2020, vložena pravočasna. Prvostopenjski organ pa tožnika v pravnem pouku prvostopenjske odločbe z dne 14. 4. 2020 napačno ni opozoril na tek roka v skladu z določbo četrtega odstavka 6. člena ZZUSUDJZ, kar je prav tako vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Tožnik sodišču predlaga, da naj tožbi ugodi in izpodbijani akt kot nezakonit odpravi. Tožniku naj sodišče tudi prisodi povrnitev stroškov postopka v roku 15 dni od izdaje sodbe tega sodišča, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka paricijskega roka dalje, pod izvršbo.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je tožnik sam 18. 4. 2020 vložil pritožbo zoper odločbo vodje Sektorja za tretma Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni, št. 720-1942/2019/24 z dne 14. 4. 2020, ki jo je pritožbeni organ prejel 29. 4. 2020 in o njej odločil z odločbo Generalnega urada Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij Ministrstva za pravosodje, št. 720-560/2020/5 z dne 18. 5. 2020, s katero je tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnil. Iz navedenega izhaja, da je bilo o tožnikovi vlogi glede prekinitve prestajanja kazni že odločeno. Tožnik je nato preko pooblaščenca 6. 5. 2020 zoper navedeno odločbo z dne 14. 4. 2020 vložil še eno pritožbo, ki pa je bila nato z izpodbijanim sklepom kot prepozna zavržena. Dodatno še pojasnjuje, da gre v postopkih glede prekinitve prestajanja kazni zapora na podlagi 82. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij za zadevo, ki se hitreje obravnava. Ob upoštevanju tretjega odstavka 6. člena ZZUSUDJZ gre za nujno zadevo in se tek rokov v teh postopkih ne prekine.

5. Na podlagi druge alineje drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) je zadevo obravnavala sodnica posameznica.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Po presoji sodišča je izpodbijani sklep pravilen iz razlogov, ki jih navaja sodišče. 8. V predmetni zadevi je med strankama sporno ali je pritožbeni organ z izpodbijanim sklepom pravilno in zakonito zavrgel tožnikovo pritožbo zoper odločbo vodje Sektorja za tretma Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij Ministrstva za pravosodje, št. 720-1942/2019/24 z dne 14. 4. 2020, ki jo je tožnik vložil po svojem pooblaščencu 6. 5. 2020. 9. Iz listin upravnega spisa nesporno izhaja, da je tožnik sam 18. 4. 2020 vložil pritožbo zoper odločbo vodje Sektorja za tretma Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni 720-1942/2019/24 z dne 14. 4. 2020. Pritožbeni organ je z odločbo, št. 720-560/2020/5 z dne 18. 5. 2020 tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnil in tako o tožnikovi pritožbi že vsebinsko odločil. Sodišče presoja pravilnost in zakonitost upravnega akta v času izdaje, torej v obravnavanem primeru na dan 18. 5. 2020. Izpodbijani sklep o zavrženju tožnikove pritožbe zoper odločbo vodje Sektorja za tretma Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni 720-1942/2019/24 z dne 14. 4. 2020, vložene po pooblaščenem odvetniku, je bil izdan 18. 5. 2018, torej v času, ko je bilo o tožnikovi pritožbi, ki jo je vložil sam zoper odločbo vodje Sektorja za tretma Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni 720-1942/2019/24 z dne 14. 4. 2020 že vsebinsko odločeno. Zaradi spoštovanja načela pravne varnosti o isti stvari ni mogoče odločiti dvakrat (ne bis in idem). Navedena odločba je bila tožniku vročena po upravi Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni. Po p0vedanem, je pritožbeni organ o tožnikovi pritožbi že vsebinsko odločil (in jo zavrnil kot neutemeljeno), zato je bilo potrebno iz navedenega razloga predmetno pritožbo, ki jo je tožnik vložil preko svojega pooblaščenca, zavreči, saj je bilo o tožnikovi pritožbi zoper odločbo vodje Sektorja za tretma Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni 720-1942/2019/24 z dne 14. 4. 2020 že vsebinsko odločeno s pravnomočno upravno odločbo (4. točka prvega odstavka 129. člena ZUP). Sodišče pa se tudi strinja z navedbami pritožbenega organa iz odgovora na tožbo. Tudi po presoji sodišča obravnavana pritožba tožnika, vložena po pooblaščencu dne 6. 5. 2020, ni izpolnjevala procesnih predpostavk za vsebinsko obravnavo, saj pritožba tožnika, vložena po pooblaščencu v zvezi z zadevo, o kateri je bilo z odločbo upravnega organa že pravnomočno odločeno, ni dovoljena in jo je zato pritožbeni organ z izpodbijanim sklepom pravilno zavrgel. 10. Ker tožnik v tožbi zgolj pavšalno ugovarja, da je izpodbijani akt nepravilen in nezakonit ter posega v tožnikov pravni položaj ter njegove človekove pravice in svoboščine, krši pa tudi z ustavo zagotovljene človekove pravice do sodnega varstva ter pravnega sredstva, kakor tudi načelo pravne in socialne države, za kar ne navede razlogov, sodišče teh očitkov ni presojalo.

11. Po povedanem je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, sodišče v postopku tudi ni našlo očitanih kršitev določb postopka ter tudi ne kršitve, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, materialno pravo je bilo pravilno uporabljeno in dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno, zato je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

12. Sodišče je v zadevi odločalo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1. 13. Izrek o stroških temelji na četrtem odstavku 25. členu ZUS-1, po katerem vsaka stranka trpi svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.