Jedro

Prvostopenjski organ v določbi 220. člena ZUP ni imel podlage za izdajo izpodbijane dopolnilne odločbe, saj je bilo o (edinem) predmetu postopka - to je o vprašanju, ali kmetija izpolnjuje pogoje, da je zaščitena kmetija ali ne, z odločbo z dne 21. 10. 2010 odločeno, in sicer, da ne izpolnjuje več pogojev za zaščiteno kmetijo. Določba 220. člena ZUP organu ne daje podlage, da v primeru, ko naknadno (po tem, ko je o predmetu postopka že odločil) ugotovi, da bi moral izrek odločbe vsebovati predpisane identifikacijske znake nepremičnin - to je navedbo številk vseh parcel, ki obsegajo predmetno kmetijo, izda dopolnilno odločbo.

Izrek

Tožbi se ugodi, dopolnilna odločba Upravne enote Grosuplje št. 330-1885/2010-26 (310) z dne 4. 6. 2013 se odpravi.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zahtevek strank z interesom za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopenjski organ je z izpodbijano dopolnilno odločbo po uradni dolžnosti odločil, da se odločba Upravne enote Grosuplje št. 330-1885/2010-6 (310) z dne 21. 10. 2010 v 1. točki izreka dopolni z navedbo številk parcel v k.o. … in k.o. …. V obrazložitvi navaja, da je na zahtevo A.A. z dne 7. 10. 2010, na podlagi 4. in 25. člena Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju ZDKG) pričel postopek preverjanja, ali kmetija, ki je v lasti pok. B.B., ki je bila določena za zaščiteno kmetijo z odločbo z dne 14. 8. 1997, še izpolnjuje pogoje za zaščiteno kmetijo. Po preveritvi pogojev je 21. 10. 2010 izdal odločbo, da predmetna kmetija ne izpolnjuje več pogojev, da je zaščitena kmetija. Ker odločba z dne 21. 10. 2010 v izreku ne vsebuje predpisanih identifikacijskih znakov nepremičnin - parcel, kot to določa Zakon o zemljiški knjigi, navedena sta le vložka, je bilo potrebno 1. točko izreka navedene odločbe dopolniti in navesti še številke parcel, ki obsegajo predmetno kmetijo, zato je izdal izpodbijano dopolnilno odločbo. Pri tem se sklicuje na določbo drugega odstavka 220. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

Organ druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnil z odločbo z dne 4. 7. 2013. Tožnik v tožbi najprej povzema razloge, ki jih je podal že v svoji tožbi zoper odločbo z dne 21. 10. 2010 ter razloge, ki jih je podal v reviziji zoper sodbo Upravnega sodišča I U 1277/2012 z dne 20. 3. 2013, s katero je sodišče njegovo tožbo zoper prvostopenjsko odločbo z dne 21. 10. 2010 zavrnilo. V zvezi z v tem upravnem sporu izpodbijano dopolnilno odločbo pa navaja, da glede na to, da je nepravilna in nezakonita že osnovna odločba z dne 21. 10. 2010, je nepravilna in nezakonita tudi izpodbijana dopolnilna odločba. Meni, da v predmetnem postopku ne gre za primer, kot je to določeno v 220. členu ZUP, saj je upravni organ o vseh vprašanjih že odločil. Predmet odločanja je bilo, ali kmetija na naslovu …, v lasti pok. B.B., izpolnjuje pogoje, da je zaščitena kmetija ali ne. Za dopolnilno odločbo torej ni nobene pravne in dejanske podlage. Poleg tega je podana tudi absolutna bistvena kršitev določb postopka, saj je upravni organ prve stopnje zmotno uporabil 220. člen ZUP in s tem zagrešil bistveno kršitev določb postopka, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane dopolnilne odločbe. Meni, da je treba počakati na odločitev Vrhovnega sodišča RS o vloženi reviziji zoper zgoraj navedeno sodbo Upravnega sodišča. Poleg tega pa je potrebno izpodbijano dopolnilno odločbo odpraviti tudi zato, ker je posledica bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Sodišču predlaga, da prekine predmetni postopek do odločitve Vrhovnega sodišča o vloženi reviziji in nato razsodi, da se izpodbijana dopolnilna odločba odpravi, ter da je toženka dolžna povrniti tožniku njegove stroške postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Toženka vsebinskega odgovora na tožbo ni podala.

Stranke z interesom A.A., C.C., D.D. in E.E. v odgovoru na tožbo odgovarjajo na tožbene navedbe in sodišču predlagajo, da tožbo zavrne ter tožniku naloži plačilo njihovih stroškov za vložitev odgovora na tožbo.

Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, ali je upravni organ imel podlago za izdajo izpodbijane dopolnilne odločbe, s katero je dopolnil 1. točko izreka odločbe z dne 21. 10. 2010, s tem, da je navedel številke vseh parcel v k.o. … in v k.o. …, ki obsegajo kmetijo na naslovu …, v lasti pok. B.B..

Po določbi prvega odstavka 220. člena ZUP lahko izda organ, če z odločbo ni odločil o vseh vprašanjih, ki so bila predmet postopka, na predlog stranke ali po uradni dolžnosti posebno odločbo o vprašanjih, ki v že izdani odločbi niso zajeta (dopolnilna odločba). Drugi odstavek te določbe pa določa, da če so bila v postopku ugotovljena vsa dejstva, pomembna za odločanje, se lahko izda dopolnilna odločba brez novega ugotovitvenega postopka.

Citirana določba 220. člena ZUP se torej nanaša na primere, v katerih že izdana odločba ne obsega odločitve o vseh vprašanjih, ki so bila predmet postopka in ne na primere, ko že izdana odločba predstavlja oziroma vsebuje odločitev o edinem predmetu postopka, pa naknadno pride le do ugotovitve, da bi o istem predmetu moral organ, ki je odločal, upoštevati še dodatna dejstva ali bi moral drugače upoštevati že znana dejstva. Dopolnilna odločba tudi ne omogoča naknadnega dopolnjevanja razlogov odločbe, s katero je bilo odločeno o vseh vprašanjih, ki so bila že predmet postopka 1

Sodišče ugotavlja, da upravni organ v citirani določbi 220. člena ZUP ni imel podlage za izdajo izpodbijane dopolnilne odločbe, saj tožnik utemeljeno ugovarja, da je bilo o (edinem) predmetu postopka - to je o vprašanju, ali kmetija na naslovu …, v lasti pok. B.B., izpolnjuje pogoje, da je zaščitena kmetija ali ne, z odločbo z dne 21. 10. 2010 odločeno, in sicer, da ne izpolnjuje več pogojev, da je zaščitena kmetija. Po presoji sodišča pa citirana določba 220. člena ZUP organu ne daje podlage, da v primeru, ko naknadno (po tem, ko je o predmetu postopka že odločil) ugotovi, da bi moral izrek odločbe vsebovati predpisane identifikacijske znake nepremičnin - to je navedbo številk vseh parcel, ki obsegajo predmetno kmetijo, izda dopolnilno odločbo. To pa pomeni, da je prvostopenjski organ s tem, ko je izdal izpodbijano dopolnilno odločbo, materialno pravo napačno uporabil. Ker je v obravnavani zadevi sporna le pravilnost oziroma zakonitost izdaje izpodbijane dopolnilne odločbe, sodišče ni vsebinsko odgovarjalo na tožbene ugovore, ki se nanašajo na osnovno odločbo z dne 21. 10. 2010. Po povedanem je imelo sodišče podlago za odpravo izpodbijane dopolnilne odločbe kot nezakonite v 4. točki prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Ker je ugotovilo, da upravni organ ni imel podlage za njeno izdajo, zadeve tudi ni vrnilo organu v ponovni postopek.

Ker je tožnik s tožbo uspel, mu je toženka dolžna povrniti stroške postopka na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS in drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07 in 107/2013).

Glede na uspeh v postopku pa sodišče strankam z interesom povrnitve stroškov postopka ni priznalo (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s sklepom Vrhovnega sodišča I Up 276/2013 z dne 21. 11. 2013).