Jedro

Če dohodek na člana družine presega znesek minimalne plače, ni izpolnjen pogoj za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdita sodba in sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Mariboru, št. U 365/2003-10 z dne 27.11.2003.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 16.7.2003, z izpodbijanim sklepom pa je zavrnilo tožnikov predlog za oprostitev plačila sodnih taks. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila njegovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za sestavo tožbe zoper odvetnika A.P. zaradi plačila odškodnine v znesku 5.710.325,80 SIT in zastopanje pred sodiščem. Tožena stranka je njegovo prošnjo zavrnila z utemeljitvijo, da ni izpolnjen pogoj niti za nujno, niti za redno brezplačno pravno pomoč. Tožnik namreč zaradi odločanja o prošnji za brezplačno pravno pomoč ne bo zamudil nobenega roka za kakšno pravno dejanje in s tem posledično pravice opraviti to dejanje, kar je po določbi 36. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP, Uradni list RS, št. 48/2001) pogoj za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči. Tožnik glede na svoj finančni položaj, tudi ni upravičen do dodelitve redne brezplačne pravne pomoči. V obdobju od 1.1. do 30.6.2003 je tožnik prejel pokojnino v bruto znesku 149.585,00 SIT mesečno, njegova žena, s katero živi v skupnem gospodinjstvu, pa je prejela mesečno pokojnino v bruto znesku 101.877,50 SIT, torej znaša mesečni dohodek na člana družine 125.721,25 SIT, kar pomeni, da bistveno presega višino minimalne plače. Ta je določena z zakonom in je ob vložitvi prošnje, julija 2003 znašala 103.643,00 SIT.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe se sodišče prve stopnje sklicuje na določbe 36. ter 11. do 23. člena ZBPP ter na podatke spisa. Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno ugotovila dejansko stanje, tako glede pogoja za nujno brezplačno pravno pomoč, kot tudi glede finančnega položaja tožnika in na tej podlagi pravilno sklepala, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči ter pravilno uporabila določbe ZBPP.

V obrazložitvi izpodbijanega sklepa se sodišče sklicuje na določbo 13. člena Zakona o sodnih taksah (ZST, Uradni list SRS, št. 1/90-p.b. in Uradni list RS, št. 14/91, 38/96, 20/98, 50/98, 70/20OO) ter na podatke o tožnikovih dohodkih,iz katerih izhaja, da tožnik prejema redno mesečno pokojnino v višini 149.585, 00 SIT bruto oziroma 120.786,08 SIT neto. Na tej podlagi je sodišče presodilo, da s plačilom sodne takse ne bo ogroženo tožnikovo preživljanje, zato je predlog, da se tožnika oprosti plačila sodnih taks zavrnilo.

Tožnik v pritožbi navaja, da se ne strinja z zavrnilno sodbo in sklepom in bo zato še naprej iskal pravico. Sprašuje se, koliko ponižanja bo še moral preživeti. Navaja, da je odvetnik P. delal malomarno in v nasprotju s kodeksom odvetniške etike. Zapustil je nemočno stranko, zato še danes ni prišlo do izvršbe za znesek 512.000 s p.p., danes je to znesek 5.710.325,80 SIT.

Tožena stranka in Državni pravobranilec kot zastopnik javnega interesa na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita. V sodbi in sklepu navedeni razlogi so pravilni in skladni s podatki spisa ter z določbami ZBPP.

Nujna brezplačna pravna pomoč je posebna oblika pravne pomoči, urejena v določbi 36. člena ZBPP. Po tej določbi se sicer dodeli ne glede na pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za redno brezplačno pravno pomoč, vendar le, če bi prosilec zamudil rok za kakšno pravno dejanje in bi zaradi izgube roka izgubil pravico opraviti to dejanje, kot na primer vložiti pritožbo zoper sodbo. V obravnavani zadevi, ko je tožnik prosil za brezplačno pravno pomoč za vložitev odškodninske tožbe pa je tožena stranka pravilno presodila, sodišče pa s tem soglaša, da ne gre za tak primer. Zato je tožena stranka ravnala pravilno, ko je ugotavljala pogoje za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči. Pogoj za dodelitev je finančni položaj prosilca, ki se ugotavlja glede na njegove dohodke in je opredeljen v 13. členu ZBPP. Ob upoštevanju navedene določbe in ob nesporni ugotovitvi, da tožnik živi v skupnem gospodinjstvu z ženo, bi bil upravičen do brezplačne pravne pomoči v primeru, če povprečni mesečni dohodki na člana družine ne bi presegali minimalne plače, ki je v času odločanja znašala 103.643,00 SIT (Uradni list RS, št. 109/2002). Iz izpodbijane sodbe in odločbe tožene stranke pa izhaja, to pa potrjujejo tudi podatki v spisu in sicer potrdila o prejeti pokojnini, ki jih je tožnik sam priložil, da dohodek na člana družine presega zneska minimalne plače. Te ugotovitve tožnik niti ne izpodbija. Na tej podlagi je pravilen sklep sodišča prve stopnje, da tožnikov finančni položaj ni tak, kot ga za dodelitev brezplačne pravne pomoči določa 13. člen ZBPP. Navedbe tožnika o razlogih, zaradi katerih bo zoper odvetnika vložil tožbo, ne morejo vplivati na drugačno odločitev o stvari. Glede na navedeno višino pokojnine, ki jo prejemata tožnik in njegova žena, je sodišče pravilno presodilo, da s plačilom sodne takse ne bo ogroženo preživljanje tožnika in njegove žene in na tej podlagi pravilno odločilo, ko je tožnikov predlog za oprostitev plačila sodnih taks zavrnilo.

Pritožbeno sodišče je pritožbo na podlagi 73. člena in 68. člena ZUS zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo in sklep.