Jedro

Če v postopku umre en navadni sospornik, se lahko postopek po 1. točki prvega odstavka 205. člena ZPP prekine samo glede umrlega sospornika, ne pa tudi glede ostalih sospornikov.

Izrek

1. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje tako spremeni, da se pravilno glasi: "Ta pravdni postopek se glede druge tožene stranke prekine." V preostalem delu se pritožba zavrne in v nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje. 2. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se ta pravdni postopek prekine in odločilo, da se bo pravdni postopek nadaljeval, ko ga bodo prevzeli dediči po pokojnem D.D.O.,oziroma ko jih bo sodišče pozvalo, naj to storijo. Zoper ta sklep se je pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). V pritožbi navaja, da v obravnavani zadevi vtožuje povračilo odškodnine zaradi nastale škode zoper prvo toženo stranko zaradi sklenjenega AO zavarovanja za vozilo povzročitelja, zoper drugo toženo stranko pa kot povzročitelja nezgode. Meni, da obstojijo upravičeni razlogi, da se predmetni pravdni postopek zaradi smrti druge tožene stranke razdruži in se še naprej vodi zoper prvo toženo stranko, saj zoper prvo toženo stranko ni razlogov za prekinitev predmetnega pravdnega postopka. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep ustrezno spremeni oziroma ga razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Pritožba je utemeljena glede drugotožene stranke. V obravnavani zadevi tožeča stranka v tožbi zahteva, da sta ji toženi stranki nerazdelno dolžni plačati odškodnino v znesku 20.000,00 SIT skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe sodišča prve stopnje. Med prvo toženo stranko (zavarovalnica) in drugo toženo stranko (povzročitelj prometne nesreče - odgovorna oseba) sosporništvo ni enotno, saj iz zakona ne izhaja, da je treba spor rešiti na enak način za obe toženi stranki. Med njima gre torej za navadno sosporništvo. Vsak navadni sospornik je v pravdi samostojna stranka; njegova dejanja ali opustitve ne koristijo in ne škodujejo drugim sospornikom (195. člen ZPP). Zastoji v postopku v enem procesnem razmerju, se na procesno dejavnost ostalih subjektov ne nanašajo. Če v postopku umre en navadni sospornik, se lahko postopek po 1. točki prvega odstavka 205. člena ZPP prekine samo glede umrlega sospornika, ne pa tudi glede ostalih sospornikov. Zato zaradi smrti drugega toženca ni nobenega razloga, da bi se predmetni pravdni postopek prekinil tudi glede prve tožene stranke oziroma povedano drugače, zaradi smrti druge tožene stranke se prekine le postopek zoper drugo toženo stranko. Ker je sodišče prve stopnje predmetni pravdni postopek nepravilno prekinilo tudi glede prve tožene stranke, je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi tožeče stranke in na podlagi določbe 3. točke 365. člena ZPP izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, kot izhaja iz izreka sklepa. Glede predloga za razdružitev postopka pa pritožbeno sodišče ni pristojno za odločanje. O tem bo odločilo sodišče prve stopnje v nadaljevanju postopka. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče pridržalo za končno odločbo, saj je povrnitev teh stroškov odvisna od končnega uspeha strank v pravdi. O predlogu tožeče stranke za razdružitev predmetnega pravdnega postopka pa bo odločilo sodišče prve stopnje.