Jedro

Za dajanje lastnih nepremičnin odvetnika v najem ni potrebna posebna registracija, če gre za oddajanje v smislu določil četrtega odstavka 6. člena ZGD-1.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, Območne enote Ljubljana št. 0610-10996/2011-2-30003 z dne 30. 11. 2011 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 420,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo št. 0610-1096/2011-2-30003 z dne 30. 11. 2011 je Tržni inšpektorat

Republike Slovenije kot prvostopenjski organ (v nadaljevanju prvostopenjski organ) odločil, da se tožnici p repove opravljanje storitve oddajanja v najem poslovnega prostora na naslovu …, in sicer dejavnost, ki se po Standardni klasifikaciji dejavnosti 2008 (v nadaljevanju SKD 2008) razvršča pod šifro 68.200 „oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin“, ker opravlja to delo na črno (1. točka izreka) ter navedel, da pritožba ne zadrži njene izvršitve (2. točka izreka) in da bo o morebitnih stroških postopka izdan sklep (3. točka izreka). V obrazložitvi odločbe je organ navedel, da je tržna inšpektorica 28. 11. 2011 opravila inšpekcijski pregled pri tožnici - odvetnici, na naslovu … v okviru določb 35. člena Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot) ter 11. in 21. člena Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv) ter po Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (v nadaljevanju ZPDZC).

Ob inšpekcijskem pregledu je bilo ugotovljeno, da odvetnica oddaja v najem poslovni prostor na …, kar je tržna inšpektorica ugotovila pri pregledu izdanih računov za najem poslovnega prostora na naslovu …. Tožnica je mesečno izdajala družbi A. d.o.o. račune za najemnino in za stroške na podlagi najemne pogodbe, sklenjene med njo, odvetnico – tožnico kot najemodajalko in A. kot najemojemalcem. Predmet te najemne pogodbe je najem lokala z oznako L25 v pritličju in galeriji (2. in 3. etaža) v skupni izmeri 58,59 m2, ki se nahaja v poslovno stanovanjski stavbi na naslovu ..., stopnišče H7. Iz pogodbe je razvidno, da se je najemno razmerje pričelo 1. 12. 2008. V letu 2011 je odvetnica na podlagi oddanega poslovnega prostora v najem izdala naslednje račune: št. 002/2011 (najemnina za januar 2011), št. 021/2011 (najemnina za februar 2011), št. 052/2011 (najemnina za marec 2011), št. 051/2011 (stroški za januar 2011), št. št. 069/2011 (stroški za februar 2011), št. 077/2011 (najemnina za april 2011), št. 094/2011 (stroški za marec 2011), št. 098/2011 (najemnina za maj 2011), št. 123/201 (stroški za april 2011), št. 131/2011 (najemnina za junij 2011), št. 153/2011 (stroški za maj 2011), št. 163/2011 (najemnina za julij 2011), št. 172/2011 (stroški za junij 2011), št. 177/2011 (najemnina za avgust 2011), št. 189/2011 (najemnina za september 2011), št. 188/2011 (stroški za julij 2011), št. 217/2011 (stroški za avgust 2011), št. 216/2011 (najemnina za oktober 2011), št. 244/2011 (najemnina za november 2011) in št. 243/2011 (stroški za september 2011); Dejavnost oddajanja in obratovanja lastnih ali najetih nepremičnin se po SKD razvršča pod šifro 68.200. Odvetnica kot posameznica pa tako opravlja dejavnost, katere nima vpisane in priglašene kot določa ZPDZC (5. alineja prvega odstavka 3. člena).

Z odločbo, št. 0211-142/2011-4-MD z dne 20. 2. 2012, je drugostopni organ zavrnil pritožbo tožnice zoper izpodbijano odločbo. V obrazložitvi je navedel, da ocenjuje, da je prvostopni organ tožnici upravičeno izrekel inšpekcijski ukrep, predpisan v četrtem odstavku 13. člena ZPDZC, ki določa, da inšpektor prepove opravljanje dela na črno, če posameznik opravlja dejavnost oziroma delo in ni vpisan ali priglašen kot to določa ZPDZC ali drugi zakoni. Navaja, da tožnica dejavnosti pod šifro 68.200 – oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin, v času inšpekcijskega pregleda ni imela vpisane pri Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES), zato je zavrnil zahtevo tožnice, da gre pri oddajanju predmetnega poslovnega prostora za opravljanje dejavnosti v smislu četrtega odstavka 6. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1), po katerem sme gospodarski subjekt opravljati tudi vse druge posle, potrebne za njegov obstoj in opravljanje dejavnosti, ki ne pomenijo neposrednega opravljanja dejavnosti.

Tožnica v tožbi navaja, da iz medsebojne korespondence z Odvetniško zbornico Slovenije, ki jo je o sporni odločbi takoj obvestila, izhaja, da je tržna inšpektorica v zvezi s spornim vprašanjem zaprosila za mnenje in stališče tudi Odvetniško zbornico Slovenije, vendar ni čakala na njeno mnenje, pač pa je brez tega izdala odločbo, s katero ji je kot stranki prepovedala opravljati dejavnost oddajanja lastnih prostorov v najem, češ da gre za dejavnost, ki se po SKD 2008 razvršča pod šifro 68.200 in da opravlja delo na črno. Navaja, da je res, da v času opravljanja inšpekcijskega pregleda ni bila registrirana za dejavnost 68.200, vendar se s to dejavnostjo ni ukvarjala, ker je v najem oddala le svoje osnovno sredstvo – poslovni prostor in je vse račune v zvezi s tem tudi legalno priglasila v dohodek. Če bi res opravljala dela na črno, potem inšpektorica tega ne bi ugotovila na podlagi pregleda poslovnih knjig. Opozarja, da je drugostopni organ napačno ugotovil lokacijo poslovnih prostorov, in sicer … in ne …, na katerem naslovu se nahajajo poslovni prostori, ki jih daje v najem. Najem je sprva trajal tri leta, nato pa je najemno pogodbo podaljšala, saj je ugotovila, da se njeno finančno stanje ni izboljšalo do te mere, da bi se lahko preselila na novo lokacijo, kjer je v prvi vrsti prostore kupila zase, saj je mislila svojo dejavnost tja tudi prenesti. Dodaja še, da je iz tega razloga nakup predmetnega poslovnega prostora bil opravljen tudi na ime pravne osebe in ne na ime fizične osebe, zato je bil predmetni poslovni prostor zaveden kot njeno osnovno sredstvo, ki ga je kot takega oddajala tudi kot odvetnica. Predmet najema so osnovna sredstva tožnice in zato so v neposredni povezavi z njeno dejavnostjo. Poleg tega oddaja samo ene prostore, kar pa še ne pomeni, da se ukvarja z dejavnostjo oddajanja v najem, kot ji je očitano, kar tudi izhaja iz načelnega mnenja Odvetniške zbornice. Tožnica je zgolj kot dober gospodar oddala prostore v najem zaradi ohranjanja vrednosti in zniževanja stroškov. Pričakovala je tudi, da bo drugostopenjski organ pred izdajo odločbe preveril vpis v poslovnem registru Slovenije, iz katerega izhaja, da se je tožnica že 7. 12. 2011 dodatno registrirala za dejavnost pod šifro 68.200, in sicer zgolj iz previdnosti, saj še vedno stoji na stališču, da taka registracija ni potrebna. Prav tako opozarja, da drugostopni organ v svoji odločbi napačno trdi, da naj bi prvostopni organ ugotovil, da naj bi se 7. 5. 2008 registrirala pri pristojnem registrskem organu – Odvetniški zbornici Slovenije pod zaporedno št. 1444/07 za dejavnost 69101 – odvetništvo. Sama je bila sprejeta med odvetnike pri Odvetniški zbornici 16. 12. 2002 in je v register odvetnikov vpisana od leta 2002 pod zaporedno številko 986/02. Predlagala je, da sodišče odločbo Tržnega inšpektorata RS št. 0610-10996/2011-2-30003 z dne 30. 11. 2011 odpravi in toženi stranki naloži plačilo stroškov tega postopka.

Toženka je sodišču poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi ni sporno, da je tožnica v času inšpekcijskega pregleda, kot odvetnica, oddajala poslovni prostor na naslovu …. Sporno je, ali je bila tožnici v inšpekcijskem postopku zakonito izdana odločba, s katero ji je bilo, kot odvetnici, prepovedano oddajanje v najem zgoraj navedeni poslovni prostor, katerega lastnica je, ker je delo in s tem dejavnost, ki se po SKD 2008 razvršča v pod šifro 68.200 „oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin“, opravljala na črno.

Tožnica je kot odvetnica vpisana pri pristojnem registrskem organu, to je Odvetniški zbornici Slovenije za dejavnost 69.101 „odvetništvo“, kar tudi ugotavlja tržna inšpektorica v izpodbijani odločbi (sicer napačno ugotavlja datum začetka vpisa). Po stališču organa gre, v zvezi z oddajanjem poslovnega prostora za delo na črno, saj v času izvedbe inšpekcijskega nadzora tožnica dejavnosti, ki se po SKD 2008 razvršča v pod šifro 68.200 „oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin“, ni imela vpisane ali priglašene, kot to določa ZPDZC.

Prvostopenjski organ je kot pravno podlago za izdajo prvostopenjske odločbe navedel peto alinejo prvega odstavka 3. člena ZPDZC, ki določa, da se za delo na črno šteje opravljanje dejavnosti oziroma dela, ki ga opravlja posameznik, pa ni vpisan ali priglašen kot to določa ta ali drug zakon. Po drugem odstavku 3. člena ZPDZC pa je opravljanje dela na črno prepovedano. Če se opravlja delo na črno, na podlagi četrtega odstavka 13. člena ZPDZC, prekrškovni organ izda odločbo, s katero prepove opravljanje tega dela. Prvostopenjski organ je, kot izhaja iz izpodbijane odločbe, pri tožnici vršil inšpekcijski pregled tudi v okviru določb 21. člena ZOdv (ki določa dejavnosti oziroma posle, nezdružljive z opravljanjem odvetniškega poklica in ureja informiranje javnosti o dejavnosti odvetnika). Iz izpodbijane odločbe pa ne izhaja, da bi tudi bile ugotovljene kršitve določb 21. člena ZOdv, oziroma da bi te bile razlog za izdano odločbo.

Drugostopenjski organ se z odločitvijo prvostopenjskega organa strinja in ugotavlja, da tožnica svojo registrirano dejavnost opravlja na naslovu … in ne na naslovu, na katerem oddaja poslovne prostore …, oziroma kot je drugostopenjski organ napačno zapisal …. Prav tako se ne strinja s tožnico, da ti prostori predstavljajo osnovna sredstva tožnice in v zvezi z njenim opravljanjem odvetniške dejavnosti, oziroma predstavljajo opravljanje dejavnosti v smislu četrtega odstavka 6. člena ZGD-1. Tožnica se v tožbi sklicuje na mnenje Odvetniške zbornice (sklep upravnega odbora Odvetniške zbornice Slovenije z dne 8. 3. 2005), ki se nahaja v spisni dokumentaciji in ki je lahko dano v skladu z določbo 42. člena ZOdv, po kateri odvetniška zbornica obravnava problematiko dela odvetnikov in po katerem dajanje lastnih nepremičnin odvetnika (ki so vpisana v knjigo osnovnih sredstev in so namenjena za opravljanje dejavnosti odvetnika) v najem, ni nezdružljivo z opravljanjem odvetniškega poklica. Za dajanje lastnih nepremičnin odvetnika v najem ni potrebna posebna registracija, če gre za oddajanje v smislu določil četrtega odstavka 6. člena ZGD-1 ( da lahko nekdo opravlja tudi drugo dejavnost, če gre za majhen obseg poslovanja) .

Dejavnost družbe je sestavni in najpomembnejši element opredelitve namena delovanja družbe. Cilj odvetnice pa ni oddajanje poslovnih prostorov v najem.

Sodišče se s tožnico strinja, da oddajanje poslovnega prostora v najem samo po sebi, ob neugotovljenih okoliščinah iz določbe četrtega odstavka 6. člena ZGD-1, še ne pomeni opravljanje dejavnosti. Prvostopenjski organ v postopku ni ugotovil (in iz obrazložitve odločbe to tudi ne izhaja), da bi tožnica poleg glavne dejavnosti, ki je odvetništvo, opravljala dejavnost oddajanja v najem poslovnega prostora kot tako dejavnost, ki bi pomenila pomemben del njenega poslovanja in s katero bi dosegala pomemben del svojih prihodkov. Glede na navedeno še ni mogoče zaključiti, da dejavnost oddajanja v najem poslovnega prostora, ker ga tožnica ni prijavila za vpis v PRS, opravlja na črno ter ji je zato treba oddajanje v najem prepovedati. Namreč oddajanje poslovno nepotrebnih nepremičnin v najem se šteje med posle upravljanja poslovno nepotrebnega premoženja družbe in v okvir poslov, poslovno smotrnih za dosego namena delovanja družbe (komentar k četrtemu odstavku 6. člena ZGD-1), torej v okvir poslov, ki so v skladu z namenom delovanja družbe. Upravni organ bo torej moral presoditi, ali je oddajanje konkretnega poslovnega prostora potrebno za obstoj in opravljanje odvetniške dejavnosti tožnice, glede na okoliščine, ki jih navaja, in so v nasprotju s pavšalnim zaključkom drugostopenjskega organa, ker ne pove razlogov za svoj zaključek, da oddajanje ni v nobeni zvezi z osnovno dejavnostjo.

Upravni organ je torej oprl svojo odločitev na nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, ker ni razjasnil okoliščin, ki jih zahteva določba četrtega odstavka 6. člena ZGD-1, ter je zato posledično nepravilno uporabil materialni predpis, na katerem temelji njegova odločba (ZPDZC). V upravnem postopku reševanja zadeve bo zato moral raziskati tudi okoliščine iz četrtega odstavka 6. člena ZGD-1 in nato v zadevi ponovno odločiti.

Ker je sodišče ugotovilo, da je bilo v postopku za izdajo izpodbijane odločbe nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in zato posledično kršen materialni zakon, je na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo, zadevo pa na podlagi tretjega ter v smislu četrtega odstavka tega člena vrnilo v postopek organu, ki jo je izdal. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1. O s troških postopka pa je sodišče odločilo na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 ter tožnici priznalo stroške na podlagi drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu v višini 350,00 EUR, skupaj z uveljavljenim 20 % DDV, ker je tožničina pooblaščenka zavezanka za DDV.