Jedro

Sodišče prve stopnje je ugotovilo pravilno, da v zahtevi predlagani dokazi očitno niso taki, da bi se na podlagi njih lahko dovolila obnova kazenskega postopka.

Izrek

Pritožba obsojenčevega zagovornika se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Z uvodoma navednim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo zahtevo za obnovo kazenskega postopka, ki jo je vložil obsojenčev zagovornik.

Zoper sklep se je pritožil obsojenčev zagovornik. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v novo odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Iz sodb sodišča prve in druge stopnje, s katerim je bil končan kazenski postopek v obravnavani zadevi, izhaja da je sodišče svojo ugotovitev, da je obsojenec storil kaznivo dejanje oprlo na številne dokaze, med drugim na izpovedbe prič M.S. in B.K., ki sta opisovala, kako sta obsojenca videla, ko je ustrelil srnjaka. Oprlo se je tudi na strokovno mnenje, iz katere izhaja, da sta bila tulca, za katera sta imenovana dva trdila, da sta ju našla na kraju dejanja, izterljena iz obsojenčeve puške in tudi na fotografije, za katere sta imenovana dva trdila, da sta jih posnela na kraju dejanja. Sodišče pa je v rednem postopku izvedlo tudi številne dokaze, ki jih je predlagal obsojenec, zaslišalo več prič, ki so potrjevale obsojenčev zagovor, v katerem je zatrjeval, da dejanja ni storil, in da je bil v času, ko naj bi bilo to storjeno, na drugem kraju. Tak obsojenčev zagovor in izpovedbe prič sodišče ni sprejelo. Ocenjevalo je tudi tisti del obsojenčevega zagovora, v katerem je opisoval domnevne razloge za to, da ga M.S. in B.K. po krivem obremenjujeta in menil, da je razlog v tem spor v lovski družini v zvezi z ugotavljanjem katera obletnica ustanovitve se praznjuje. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da ni nikakršnih razlogov za verjenost, da bi M.S. in B.K. obsojenca po krivem ovadila in pri tem še montirala dokaze s fotografijami in tulci, o katerih je bilo izdelano strokovno mnenje.

Obsojenec je že v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje med drugim zatrjeval, da so fotografije lažne. Pritožba je bila zavrnjena kot neutemeljena. Dosedaj je obsojenec vložil že dve zahtevi za obnovo. V drugi zahtevi je kot dejstvo, ki naj bi privedlo do oprostilne sodbe, navajal, da so fotografije lažne in pri tem zatrjeval, da je to ugotovil sam, ko si je s fotokopijami teh fotografij ogledal kraj, kjer naj bi bilo dejanje storjeno in ugotovil, da fotografije tam niso mogle biti posnete. Ta zahteva za obnovo je bila pravnomočno zavržena. Tudi v sedaj vloženi zahtevi za obnovo obsojenec kot dejstvo, zaradi katerega naj bi se dovolila obnova, navaja, da so fotografije lažne, kot nove dokaze, ki naj bi to dejstvo dokazovali, pa predlaga zaslišanje dveh prič, J.R. in I.L.. Iz izjav, ki jih prilaga in ki sta enake vsebine, pa izhaja, da sta priči ugotovili, da fotografije niso bile posnete na kraju, kjer naj bi bilo storjeno kaznivo dejanje. Sodišče prve stopnje pa je pravilno ocenilo, da predlagana dokaza očitno nista staka, da bi se na podlagi njiju lahko dovolila obnova. Iz podatkov spisa izhaja, da so na fotografijah, na katere se sklicuje zahteva za obnovo, trije bližinski posnetki ostankov srnjaka. Na fotografijah niso vidne značilnosti okolja, da bi bilo mogoče v naravi ugotavljati, kje so bile posnete. Viden je le del debla drevesa, brez značilnosti in grmovje okoli ostankov srnjaka. Trditev, da fotografije niso posnete na kraju, kjer naj bi bilo storjeno kaznivo dejanje, bi bila vredna obravnave le, če bi se hkrati zatrjevalo, da na tistem območju ni nobenega drevesa in tudi ne grmovja. Kaj takega pa se v zahtevi ne zatrjuje, saj je obsojenec že v svoji prejšnji zahtevi med drugim opisoval, da na območju, kjer je bilo po ugotovitvah sodb sodišča prve in druge stopnje storjeno kaznivo dejanje, je gost. Sodišče prve stopnje je zato ocenilo pravilno, da je vsebina treh fotografij, ki so v spisu, taka da je že v naprej izključena vsaka verjetnost, da bi bilo v naravi mogoče ugotavljati, v katerem gozdu so bile posnete. V posledici take ocene pa je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da predlagani dokazi očitno nisto taki, da bi se na podlagi njih lahko dovolila obnova kazenskega postopka. Pritožba obsojenčevega zagovornika, ki zatrjuje, da je odločitev sodišča prve stopnje preuranjena, ker bi moralo zaslišati predlagani priči, pa pravilne odločitve sodišča prve stopnje ne more izpodbiti. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.