Jedro

Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je toženka dolžna na nepremičninah z ID znakom: parcela 2303 2443/2 in parcela 2303 2443/1 vzpostaviti prejšnje stanje, tako da: (1) odstrani protipravno zgrajen nadstrešek oziroma del strehe, balkon in senčilo, ki se nahajajo na južni fasadi stavbe 1732, ki stoji na nepremičnini z ID znakom: parcela 2303 2422 in segajo v zračni prostor parcele 2443/2, (2) odstrani vse cevi, ki se nahajajo na parceli 2443/2 znotraj greznice in ki povezujejo greznico ter kanalizacijski jašek tožnikov, ki se nahaja na parceli 2443/1, kot tudi, da fizično nepredušno zamaši oziroma zapre vse cevi, iz katerih bi iz parcele 2422 ter stavbe 1732 odtekale vode na parceli 2443/2 in 2443/1, (3) odstrani pipo za izpust vode iz ogrevalnega sistema, ki je nameščena na južni fasadi stavbe 1732, ter (4) odstrani protipravno nameščen števec za vodo, ki se nahaja na parceli 2433/1, pri čemer so vse stvari, ki jih mora odstraniti toženka, označene na skici sodnega izvedenca, ki je sestavni del izreka sodbe (I. točka izreka). Nadalje je toženki naložilo, da opusti vsakršno poseganje v lastninsko pravico tožnikov na parcelah 2443/1 in 2443/2, še posebej pa, da je dolžna odstraniti otroške skiroje in druge premičnine, ki jih tam odlaga sama oziroma člani njene družine in se vzdrži vsakršnih dejanj, ki pomenijo uporabo navedenih parcel, kot so zlasti zaustavljanje in druženje, razen peš prehoda, ter da je dolžna zagotoviti, da se vsakršnih dejanj, ki pomenijo uporabo navedenih parcel, kot so zlasti ustavljanje in druženje, razen peš prehoda, vzdržijo tudi člani njene družine in morebitni obiskovalci (II. točka izreka). Naložilo ji je tudi, da je dolžna opustiti vsakršno bodoče poseganje na enak ali podoben način v lastninsko pravico tožnikov na parcelah 2443/1 in 2443/2 (III. točka izreka). Odločilo je še, da je toženka dolžna tožnikoma nerazdelno povrniti pravdne stroške v višini, kot bodo odmerjeni s posebnim sklepom (IV. točka izreka).

2.Sodišče druge stopnje je pritožbi toženke delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo: v I. točki izreka tako, da se zavrne zahtevek, da je toženka dolžna vzpostaviti prejšnje stanje z odstranitvijo nadstreška, balkona in števca za vodo, v II. in III. točki izreka tako, da se zavrne zahtevek, kolikor tožnika zahtevata, da toženka opusti in v bodoče ne posega v njuni nepremičnini z nadstreškom in balkonom ter števcem za vodo, in v IV. točki izreka tako, da toženka nosi 75% stroškov tožnikov, tožnika pa nosita 25 % stroškov toženke, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom. Sicer je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je še o stroških pritožbenega postopka.

3.Toženka predlaga, naj Vrhovno sodišče revizijo dopusti glede vprašanj:

-Ali mora imetnik služnosti balkona za namestitev senčila na balkon pridobiti novo služnostno pravico oziroma, ali nameščanje senčil (ali pa npr. pohištva, ograj) na balkon pomeni izvrševanje služnosti balkona, ali pa takšno ravnanje predstavlja (nedopustno) širitev služnosti balkona?

-Ali služnost pešpoti vsebuje tudi pravico posameznika, da se na takšni poti ustavi ter se z morebitnim drugim uporabnikom poti na poti podruži, ali pa pravica pešpoti upravičencu ustavljanje in druženje na poti ne dovoljuje?

-Ali je odločitev sodišča v predmetni zadevi, ki je v tem, da predlagateljica ni priposestvovala služnosti napeljave cevi za odvajanje odpadnih voda iz svoje nepremičnine v javno omrežje preko nepremičnine tožeče stranke, ob upoštevanju vseh okoliščin pravilna?

-Ali je odločitev sodišča v predmetni zadevi, ki kljub ugotovljeni kršitvi določb postopka (ki je v tem, da sodišče ni izvedlo zaslišanja s strani tožene stranke predlagane priče, ki bi izpovedala o dobroverni posesti predlagateljice) ni razveljavilo sodbe sodišča prve stopnje, ob upoštevanju vseh okoliščin zadeve pravilna?

4.Predlog ni utemeljen.

5.Vrhovno sodišče zaradi svoje precedenčne vloge na podlagi prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) dopusti revizijo le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

6.Vrhovno sodišče je ocenilo, da toženka ni izkazala izpolnjevanja zahtev iz navedene določbe, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7.Odločalo je v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 287, 287/2, 367, 367a/1, 367c, 367c/2

Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 99, 217, 217/1, 217/2, 219, 219/1

Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (1980) - ZTLR - člen 54

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.