Jedro

Če je dejansko stanje zmotno ali nepopolno ugotovljeno, pritožbeno sodišče prvo sodbo razveljavi ter vrne zadevo v novo odločanje.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

Prvo sodišče je z izpodbijano sodbo tožencu naložilo, naj tožnici plača 1.814 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila, z obrestmi od vložitve tožbe, po obrestni meri, po kateri se obrestujejo devizne vloge na vpogled v DEM, v 15-ih dneh pod izvršbo. Obenem je toženec dolžan plačati tudi pravdne stroške tožnice v znesku 112.980,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi, prav tako v 15-ih dneh pod izvršbo. Zoper sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožena stranka. Sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno pa, naj sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pritožnik vnovič navaja, da ni pasivno legitimiran. Na šivalne stroje se ne spozna, dogovori so potekali med tožnico in njegovo ženo, ki je prejela tudi denar. Že iz tega razloga toženec ni mogel biti neupravičeno obogaten. Pritožnik sodišču očita, da je sodbo oprlo zgolj na izpovedbo tožnice, zaradi česar dejansko stanje ni pravilno ugotovljeno. Sodišče je neutemeljeno zavrnilo predlog tožene stranke, naj se jo zasliši. Pritožnik podaja svoje videnje dejanskega stanja. Tako naj bi se njegova soproga in tožnica dogovarjali o nakupu stroja na podlagi kataloga, ki ga je tožnica imela že ob prvem dogovoru. Tudi računa se glasita na ime njegove soproge. Vnovič poudarja, da sta bila izdana dva računa zato, da bi bila osnova za odmero carine nižja. Pritožnik zatrjuje, da je bil stroj, ki ga je prejela tožnica nov in originalno zapakiran, o čemer lahko izpovesta tudi zakonca E., s katerim sta skupaj letovala na Jadranu. Šivalni stroj je soproga R. tožnici izročila na domu njene matere. Ob tej priliki se je tožnica seznanila s strojem ter ga tudi preizkusila. R. je ob tem tožnici tudi izročila oba računa ter carinsko potrdilo, kar vse lahko potrdijo v pritožbi predlagane priče. Tožnica je plačala zgolj ceno po katalogu in carino. Pritožba je utemeljena. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da dejansko stanje še ni toliko razčiščeno, da bi bilo moč ugoditi tožbenemu zahtevku. Pritožnik ima prav, ko zatrjuje, da je sodišče v celoti sledilo le navedbam tožnice. V obravnavani zadevi je potrebno upoštevati, da so navedbe tožene stranke diametralno nasprotne, poleg tega pa so bili sodišču predloženi tudi trije listinski dokazi. Do pravilnega dejanskega stanja se je upoštevaje navedeno potrebno dokopati na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj in na podlagi uspeha celotnega postopka (8. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP/77). Dvom v pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja porajajo že sami listinski dokazi. Predložena sta bila račun in kupna pogodba. Verzija tožnice temelji na znesku, ki je naveden v kupni pogodbi, toženčeva različica pa na znesku iz računa. Nadalje pa je tu še listinski dokaz - izpis iz kataloga Quelle. Cena za pletilni stroj in dvoiglično dopolnilo na podlagi slednjega je bližje toženčevi različici dejanskega stanja. Nadalje ni mogoče mimo pritožbe, v kateri toženec podaja dejanske navedbe, ki izpodbijajo ugotovitve sodbe ter za to tudi ponuja dokaze. Glede na določbo 352/1 čl. ZPP/77, ki ga je v tej zadevi še potrebno uporabiti (498. čl. ZPP), so take navedbe upoštevne. Priče, ki jih predlaga pritožnik, naj bi izpovedale, da je bil stroj nov in ne star, kot ugotavlja prva sodba, ko utemeljuje nižji znesek. Dalje naj bi se s predlaganimi pričami tudi dokazalo, da se je tožnica dogovarjala s toženčevo soprogo in ne z njim. Naposled pa naj bi nove priče pritrdile tudi dejstvo, da je bila tožnici ob tej priliki izročena tudi carinska deklaracija. Slednje je pomembno zato, ker plačana (oziroma neplačana - kot navaja tožnica) carina predstavlja del vtoževanega zneska. Glede na vse navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da je ostalo dejansko stanje v večjem delu nerazjasnjeno. Odprto ostaja tako vprašanje, ali se je tožnica res dogovarjala s tožencem in ne z njegovo soprogo, nadalje ali dogovor ustreza zakonskemu dejanskemu stanu mandatne pogodbe (mandatar namreč opravlja posle v imenu in za račun naročitelja), predvsem pa ali je bil tožnici izročen nov ali star stroj ter kolikšna je bila njegova cena. Zaradi razjasnitve vseh spornih dejanskih vprašanj, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo prvemu sodišču v novo odločanje. Sodišče naj v novem postopku vnovič pretehta že izvedene dokaze, zaradi razjasnitve nasprotujočih si trditev pravdnih strank ter zaradi zapolnitve vrzeli v dejanskem stanju naj prvo sodišče izvede tudi v pritožbi predlagane dokaze.