Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja ali je materialnopravno pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da je tožnik (bivši zunajzakonski partner toženke) solastnik nepremičnine, na kateri stoji stavba, v enakem deležu, čeprav je zemljišče prispevala toženka iz svojega posebnega premoženja, k izgradnji stavbe pa sta oba prispevala v enakem deležu.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je materialnopravno pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da je tožnik (bivši zunajzakonski partner toženke) solastnik nepremičnine, na kateri stoji stavba, v enakem deležu, čeprav je zemljišče prispevala toženka iz svojega posebnega premoženja, k izgradnji stavbe pa sta oba prispevala v enakem deležu?

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da spadata nepremičnini parc. št. 193/1, k. o. ... (zemljišče s hišo) in parc. št. 192 in 182/2, k. o. ... (zemljišče s hlevom), v skupno premoženje tožnika in toženke, ter znaša delež tožnika na skupnem premoženju ½ od celote. (I točka izreka). V presežku (za ostale nepremičnine) je tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). Tožbo je zavrglo glede zahtevka za izstavitev zemljiškoknjižne listine (III. točka izreka). Toženki je naložilo tudi plačilo 6. 315,18 EUR (IV. točka izreka), za razliko do 30.000,00 EUR pa je zahtevek zavrnilo (V. točka izreka). Odločilo je tudi o pravdnih stroških (VI točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v I. ter VI. točki izreka. Poudarilo je, da je sodišče na naroku dne 24. 10. 2012 kot nesporno ugotovilo, da je toženka z izročilno pogodbo iz leta 1992 od očeta pridobila nepremičnine – med drugim tudi zemljišče na katerem stoji hiša – in da so te njeno posebno premoženje. Na tem naroku sta pravdni stranki sprejeli tudi dogovor o tem, da je delež tožeče in tožene stranke na stanovanjski zgradbi od vsakega ½. Pojasnilo je, da lahko postane posebno premoženje zakonca skupno, če je vlaganje zakoncev tolikšno, da se stanje in vrednost nepremičnine ekonomsko spremenita v tolikšni meri, da je njena vrednost večja oz. se spremeni identiteta stvari. Dejstvo, da eden od zakoncev vloži svoje posebno premoženje v skupno, pa lahko – v skladu z 59. členom Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerij (v nadaljevanju ZZZDR) – vpliva na velikost deležev zakoncev na skupnem premoženju. Nadalje je ugotovilo, da sodišče prve stopnje dokaznega postopka v smeri ugotavljanja prispevka zakoncev v skupno premoženje ni izvedlo, da je vrsto dokaznih predlogov zavrnilo, vrste dokazov, ki jih je izvedlo, pa ni dokazno ocenilo, vendar je kljub temu pritožbo toženke zavrnilo z obrazložitvijo, da v pritožbi ni uveljavljala niti kršitve po 8. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) niti zmotno ugotovljenega dejanskega stanja.

3. Zoper takšno odločitev sodišča druge stopnje toženka predlaga dopustitev revizije. Pritožbenemu sodišču očita zmotno uporabo materialnega prava, ker ni upoštevalo, da se vložek posebnega premoženja enega od zakoncev v skupno premoženje praviloma odrazi v večjem deležu na skupnem premoženju, če seveda drugi od zakoncev ne dokaže, da je na drug način prispeval več in tako dosegel prispevek zakonca. Poudarja, da je bilo nesporno, da je k gradnji stavbe prispevala v enakem (polovičnem) deležu kot njen bivši partner, poleg tega pa je prispevala tudi zemljišče, na katerem stavba stoji.

4. Predlog je utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ocenilo, da je glede v izreku navedenega pravnega vprašanja izpolnjen pogoj za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP. Zato je revizijo na podlagi tretjega odstavka 367.c člena ZPP dopustilo.