Jedro

Tožnik se ne more sklicevati na napačen vris GERK-ov delavca na upravni enoti, kot tudi ne na nepoznavanje predpisov, saj je bil vris opravljen na njegov predlog. Vpis novih podatkov pa je tudi prejel in njihovo pravilnost s podpisom (očitno) potrdil, zaradi česar se tudi ne more sklicevati na četrti odstavek 11. člena PRKG o morebitno ugotovljenih odstopanjih in izostanku opozorila upravnega delavca na le-te.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahtevek tožnika za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopni organ je z odločbo, št. 33101-29837/2008/17 z dne 27. 4. 2009, zavrnil zahtevek KOP tožnika: - poljščine na njivah, vrsta podukrepa KOP ekološko kmetovanje, št. enot 3,63, - travinje, vrsta podukrepa KOP ekološko kmetovanje, št. enot 17,13, ter – travniški visokodebelni sadovnjaki, vrsta podukrepa KOP ekološko kmetovanje, št. enot 1,00 (1. točka izreka), odločil, da bo o morebitnih drugih zahtevkih odločeno z drugo odločbo (2. točka izreka), nadalje odločil, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve (3. točka izreka) ter ugotovil, da posebni stroški v postopku izdaje te odločbe niso nastali (4. točka izreka). Drugostopni organ je z odločbo, št. 33101-1085/2009/5 z dne 22. 10. 2010, zavrnil pritožbo tožnika ter odločil o povrnitvi stroškov za izvedeniško delo izvedencu. Prvostopni organ je v obrazložitvi navedel, da je tožnik vložil zbirno vlogo za leto 2008, s katero je uveljavljal zahtevke KOP. Pri pregledu na kraju samem je bila ugotovljena drugačna vrsta kmetijske rastline od prijavljene, zato je zahtevek KOP za kmetijsko rastlino po 23. členu Uredbe o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja za obdobje 2007-2013 v letih 2007-2013 (v nadaljevanju Uredba KOP) zavrnil. Nepravilnost se nanaša na GERK-PID: 3643252 – ..., 4242652 – ..., 4242666 – ..., 4242708 – .... Površina znaša 6,77 ha. Nepravilnost pri skupini posevkov z isto višino plačila je ugotovljena v zahtevku KOP EK travinje 6,77 ha, kar za to skupino posevkov predstavlja več kot 20 % od ugotovljene površine, zato se zahtevek po 23. členu Uredbe KOP zavrne. Ker pa ugotovljene nepravilnosti predstavljajo več kot 30 % in manj kot 50 % ugotovljenih površin v vseh zahtevkih KOP, se vsi zahtevki KOP v celoti zavrnejo. Drugostopni organ je v zvezi s pritožbenimi navedbami še dodal, da je iz obrazca D razvidno, da je tožnik prijavil skupaj 21,76 ha za plačilo KOP. Na kmetijskem gospodarstvu sta bili opravljeni dve kontroli na kraju samem, prva kontrola 8. 9. 2008, o kateri je bil sestavljen zapisnik št. 100189970/POV/1/1, na katerega tožnik in kontrolor nista imela pripomb in sta ga podpisala, ter druga kontrola 18. 11. 2008, o kateri je bil sestavljen zapisnik št. 100189970/POV/2/1, na katerega je kontrolor navedel, da je opravljena na zahtevo prvostopnega organa, da zapisnik ne bo elektronsko zaključen zaradi povečanja vzorca, predmet kontrole so bili samo prvotno določeni GERK-i, stranki pa bo poslan v podpis predtisk in bo kot tak ostal v veljavi. Tudi ta zapisnik je tožnik podpisal in nanj ni imel pripomb. Zapisnik je torej postal javna listina po 80. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). V zadevi je bilo tudi ugotovljeno, da je za ugotovitev dejstev, ki so pomembni za rešitev pritožbe, potrebno strokovno znanje, zaradi česar je drugostopni organ imenoval izvedenca z nalogo, da se v roku 3 mesecev od vročitve sklepa o imenovanju izvede superkontrola s pregledom GERK-ov 4242666, 4242652 in 3643252 za leto 2008 in podajo mnenja o dejanski rabi. Iz zapisnika o opravljeni kontroli 29. 7. 2010 je razvidno, da je za GERK PID 3643252 – ... ugotovljena površina 0,70 ha, kot je tudi prijavljena, večinskemu delu se je potrdila prijavljena vrsta dejanske rabe 1300 (trajni travnik), drevesa pa so znotraj dovoljenega števila. Izločila sta se dva manjša dela na V strani pod vrsto dejanske rabe 9999 (neupravičena površina pri kontroli), saj je GERK preveč zarisan v gozd. Na GERK-PID 4242652 – ..., je prijavljena površina 0,64 ha, ugotovljena pa 0,26 ha, pri čemer je S del izločen pod vrsto dejanske rabe 9999 (neupravičena površina pri kontroli), za JZ del je potrjena prijavljena vrsta dejanske rabe 1800 (kmetijsko zemljišče poraslo z gozdnim drevjem). Na GERK-PID 4242666 – ... je prijavljena površina 2,13 ha, ugotovljena površina pa je 0,00 ha, pri čemer je GERK znotraj obore, kjer se pase divjad, celotno področje pa je dejansko zarisano v gozd, kjer skorajda ni nič travne ruše, zato se je določila vrsta dejanske rabe 9999. Na GERK-PID 4242708 – ..., je prijavljena površina 3,30 ha, ugotovljena pa 0,00 ha, celotnemu GERK-u, ki je znotraj obore, je določena vrsta dejanske rabe 9999. Glede na podpis zbirne vloge tožnika za leto 2008, s katero je med drugim tožnik podal izjavo, da je seznanjen z vsemi pogoji za uveljavljanje zahtevkov za leto 2008, med katerimi so tudi pogoji za upravičene površine, ki jih morajo prijavljene površine izpolnjevati, tožnik torej ne more prevaliti odgovornosti za vris GERK-ov na uradno osebo, ki je vodila postopek na upravni enoti, saj je določitev GERK-ov v izrecni pristojnosti same stranke in uradna oseba je zahteve stranke glede vrisa, če ne nasprotujejo prisilnim predpisom, dolžna upoštevati. Uradna oseba tudi ne more vedeti, razen v primeru direktnega neskladja z rabo, da zahteva po vrisu ne izpolnjuje pogojev. Pri opravljenih predhodnih kontrolah in superkontroli je bil tudi uporabljen veljaven predpis. Ker tožnik ni imel pripomb, ki bi vplivale na pravilnost kontrolnega pregleda z izvedencem in podanih ugotovitev glede vrste dejanskih rab na pregledanih GERK-ih ter ob upoštevanju, da je bila opravljena kontrola z izvedenci z namenom razjasnitve dejanskega stanja, drugostopni organ ugotavlja, da ima zapisnik značaj javne listine, ugotovljena dejstva pa šteje za resnična in dokazana. Neupravičena površina tako znaša 5,81 ha. Glede na takšno ugotovljeno površino v primerjavi z prijavljeno površino 21,76 ha ter v skladu z Uredbo 796/2004/ES in Uredbo 1975/2006 dobimo razliko, ki predstavlja ugotovljeno površino, tj. 15,95 ha. Neupravičena površina tako predstavlja 36,42 % ugotovljene površine in je zavrnitev zahtevka za izplačilo zakonita. Drugostopni organ je še odločil o plačilu stroškov izvedencu v višini 227,62 EUR.

Tožnik je v tožbi navedel, da ima ekološko kmetijo in na pašniku pase damnjake in škotsko govedo, kar pomeni, da mora upoštevati smernice ekološke reje - prosto rejo. Na pašniku imajo živali hrano, urejeno vodo, krmišča in tudi gozdna drevesa, ki pomenijo naravno zavetišče za živali ter prehrano – želod. Tožnik redno čisti na tem pašniku grmovje in zarast. Tožnik je želel uveljavljati zahtevo za enak ukrep kot leto 2007, je pa po nasvetu svetovalke iz Kmetijsko gozdarske zbornice na upravni enoti želel spremeniti stanje v GERK-ih, kar je storil upravni delavec A.A. Pojasnil mu je, da ima ograjen pašnik, ki meri skupaj 11,80 ha – v pašnik so vključeni travniki, sadovnjaki ter ostala zemljišča, ki so porasla z gozdnim drevjem. Na to površino je bil vezan tožnikov ukrep, pri čemer pa mu je upravni delavec dodatno vnesel še 3 dodatne GERK-e in s tem povečal površino za 6 arov, kar je storil napačno in v nasprotju s pravili. Pri spremembi vrisa tožnik ni dobro razumel, niti se ni orientiral, kaj delavec sploh riše. S strani tožnika ni bilo nobenih zahtev, kot to navaja drugostopni organ. Tožnik ni poznal Uredbe KOP oziroma drugih predpisov, je pa tudi nemogoče pričakovati poznavanje in spremljanje vseh sprememb od nevednega tožnika. Tožnik tudi ni mogel poznati navodil drugostopnega organa, na katera se je skliceval uradnik (šlo naj bi za navodilo z dne 23. 1. 2008 in 30. 1. 2008, kar naj bi bilo potrjeno še z dopisom z dne 31. 12. 2008). Predlagal je, da se ta dokumentacija pribavi. S takih postopanjem je organ tudi kršil 7. člen ZUP. Če bi uradna oseba pravilno vrisala GERK in ne bi povečevala površin, bi bil tožnik upravičen do subvencije kot leta 2007. Tožnik tudi ni dal predloga, ki bi pomenil odstopanje od posnetka iz zraka, organ o čem takem ni vpisal izjave nosilca ter odstopanja prijavil inšpektoratu, kar sicer določa 11. člen Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju PRKG). Tožnik tudi ni razumel zapletenega sistema kontrole, saj je bilo pri drugi kontroli, po ugotovitvi, da se je dejanska raba površin zmanjšala za 1,73 ha, tožniku rečeno, da zaradi tega njegov zahtevek ne bo zavrnjen, zato je tožnik zapisnik podpisal. Opravljenih je bilo torej več kontrol, ki pa so ugotovila drugačna dejanska stanja. Sprašuje se zato tudi, kako delajo inšpekcijske službe, če vsak kontrolor ugotovi stvari po svoje, ni mu pa tudi jasno, kakšno je izvajanje Pravilnika, ker se pravila spreminjajo vsako leto. Do odstopanja je torej prišlo zaradi nepravilnega postopanja uradne osebe, ne pa tožnika. Iz zapisnika o superkontroli pa izhajajo tudi določene nepravilnost oziroma neskladja, ki jih podrobneje opiše, sam tožnik pa je tudi, ko je bilo ugotovljeno, da določen del prijavljenih površin kot kmetijskega zemljišča, poraslega z gozdnim drevjem, ne ustreza kriterijem te rabe, pač pa gre za gozdno površino, podal zahtevek, da se površine vrnejo na stanje v leto 2007, torej, da se upoštevajo površine, kot je bilo prijavljeno leto 2007 in naj se izplačajo take subvencije. Tožnik je pa na opombah tudi zapisal, da obsoja vris GERK na takšne površine v gozd, saj ga sam ni vrisoval, temveč je bil dejansko zaveden. S tem je tožnik spremenil svoj zahtevek, kar pa je drugostopni organ prezrl oziroma protispisno navedel, da tožnik pripomb ni dal. Do teh pripomb se tudi ni opredelil, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka, prav tako spremembe ni upošteval, kar je napačno. Organ bi moral odpraviti odločbo prve stopnje in sam rešiti stvar. Enako napako je storil tudi pri drugih kmetovalcih (B.B., C.C., D.D.), kar bodo lahko tudi izpovedali, zaradi česar predlaga njihovo zaslišanje, predlagal pa je tudi zaslišanje izvedenca E.E. Sodišču je predlagal, da po izvedbi tam navedenih dokazov tožbi ugodi, odločbi odpravi, toženki pa naloži povrnitev stroškov postopka.

Drugostopni organ je kot zastopnik toženke v odgovoru na tožbo vztrajal pri izpodbijani odločbi in razlogih zanjo, ponovno poudaril, da je za vris GERK-ov odgovoren tožnik, saj uradna oseba ob vrisu tudi objektivno ne more vedeti, ali vrisani GERK in zanj določena raba izpolnjuje pogoje, mora pa to vedeti tožnik. Tudi sklicevanje na nepoznavanje predpisov je brezpredmetno. Glede navodil z dne 30. 1. 2008, 31. 1. 2008 ter 31. 12. 2008 pa je pojasnil, da gre za tehnična navodila upravnim delavcem in ne za nadomestitev zakonodaje. Spremembe zahtevka pa tožnik ni mogel podati, ker je bila vloga iz prejšnjega leta že obravnavana ter odločena in ker za spremembo zahtevka po 15. členu Uredbe 796/2004/ES ni bilo pogojev. Predlagal je zavrnitev tožbe.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je sporna odločitev prvostopnega organa o zavrnitvi tožnikovega zahtevka za ukrep KOP.

Iz podatkov v upravnih spisih in izpodbijane odločbe je razvidno, da je prvostopni organ tožnikov zahtevek za plačilo za ukrep KOP, vrsta podukrepa ekološko kmetovanje, ki ga je tožnik uveljavljal z zbirno vlogo za leto 2008, zavrnil, ker je bila med postopkom pri opravi pregleda na kraju samem ugotovljena na 6,07 ha površin (od prijavljenih 21,76 ha površin) drugačna kmetijska raba, kot izhaja iz zbirne vloge za leto 2008, kar pomeni več kot 20 % od ugotovljene površine. Svojo odločitev je oprl na 23. člen Uredbe KOP. Drugostopni organ se je s takim zaključkom prvostopnega organa strinjal, po opravljeni superkontroli, pri kateri je sodelovalo več izvedencev, prisoten pa je bil tudi tožnik. V zapisniku o opravljeni superkontroli z dne 29. 7. 2010 je bila sicer ugotovljena manjša razlika med prijavljeno in ugotovljeno površino (5,81 ha) glede na ugotovljeno razliko v postopku na prvi stopnji, vendar pa to še vedno predstavlja več kot 20 % od ugotovljenih površin.

Iz prvega odstavka 23. člena Uredbe KOP (Uradni list RS, št. 19/07, 124/07 in 21/08) izhaja, da je sistem kontrol in sankcij opredeljen v predpisu, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike, predpisu, ki ureja predpisane zahteve ravnanja ter dobre kmetijske in okoljske pogoje pri kmetovanju, Uredbi 1975/2006/ES ter prilogi 7 te uredbe. Uredba 1975/2006/ES v 16. členu določa za primer, da znaša razlika med prijavljeno in ugotovljeno površino, določeno v skladu s členom 50 (3) Uredbe 796/2004/ES, več kot 20 % ugotovljene površine, da se pomoč za ukrep v zvezi s površino ne odobri. Ker je v obravnavanem primeru znašala razlika med prijavljeno in ugotovljeno površino več kot 20 % ugotovljene površine, je bila odločitev o zavrnitvi celotnega tožnikovega zahtevka pravilna.

Sodišče ne more upoštevati tožbenega ugovora, da organ pri odločanju ne bi smel upoštevati prijavljene neupravičene površine, ker je sporne GERK-e v evidenco GERK vrisal delavec na upravni enoti v nasprotju s predpisi, pri čemer tožnik take spremembe v evidenci GERK ni niti zahteval, niti ni poznal predpisov o tem. Tožnik sam navaja, da so bile te spremembe vrisane na njegov predlog (sicer po nasvetu svetovalke iz Kmetijsko gozdarske zbornice), ker je želel uskladiti dejansko stanje z evidenco GERK. PRKG (Uradni list RS, št. 121/06, 124/07) v 11. členu med drugim določa, da mora nosilec kmetijskega gospodarstva predlagati vpis GERK-ov na tam opredeljen način, v 12. členu pa je med drugim tudi določeno, da mora nosilec kmetijskega gospodarstva priglasiti upravni enoti spremembo zemljišč v uporabi in spremembe podatkov o GERK s tam navedenimi podatki, pri čemer pa nosilec kmetijskega gospodarstva s podpisom zapisnika o vpisu GERK v evidenco GERK (kateremu je priložen izpis iz RKG, ki med drugim vsebuje podatke o GERK kmetijskega gospodarstva z identifikacijsko oznako, domače ime, vrsto dejanske rabe ter površino GERK, morebitne opombe in izjave nosilca, nastale ob vpisu GERK, idr.) potrdi pravilnost vpisanih podatkov (sedmi odstavek 11. člena PRKG). Tožnik se tako ne more sklicevati na napačni vris GERK-ov delavca na upravni enoti, kot tudi ne na nepoznavanje predpisov, saj je bil vris opravljen na njegov predlog, vpis novih podatkov pa je tožnik prejel in njihovo pravilnost s podpisom (očitno) tudi potrdil, zaradi česar se tudi ne more sklicevati na četrti odstavek 11. člena PRKG o morebitno ugotovljenih odstopanjih in izostanku opozorila upravnega delavca na le-te. Tožnik pa tudi lahko sproži ustrezne postopka nadzora nad delom upravnega delavca, če meni, da je slednji v postopku vpisa sprememb v RKG storil nepravilnosti, ki so vplivale na odločitev o tožnikovem zahtevku iz zbirne vloge za leto 2008. Sodišče se tako tudi ne strinja s tožnikovo trditvijo o kršitvi 7. člena ZUP. Že v zbirni vlogi za leto 2008 pa je tožnik podpisal tudi izjavo, da je seznanjen s pogoji za ukrepe, ki jih uveljavlja, in s predpisanimi sankcijami (vsebina predtiska in zbirne vloge – 12. člen Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2008), kar pomeni uveljavljanje zahtevkov v skladu s predpisi, ob vzpostavljenem sistemu kontrole in sankcij pri ugotovljenih nepravilnostih.

Prav tako so po presoji sodišča neutemeljeni tožnikovi ugovori, ki se nanašajo na po njegovem mnenju zaradi subjektivne ocene kontrolorjev nezanesljive rezultate kontrol, ki se med seboj razlikujejo, ki jih je sicer podpisal, ne pa razumel. Ob izkazani nebistveni razliki med rezultati opravljenih kontrol na prvi stopnji in rezultati opravljene superkontrole na drugi stopnji (6,07 ha ugotovljene površine – 5,81 ha ugotovljene površine = 0,26 ha) ter ob upoštevanju, da razlika 5,81 ha še vedno predstavlja več kot 20 % ugotovljene površine, drugačen rezultat opravljenih kontrol na pravilnost odločitve ne more vplivati. Tožnik pa je vse zapisnike tudi podpisal, pri čemer v postopku na prvi stopnji ni podal nobenih pripomb, na zapisnik o superkontroli pa tudi ni podal nobenih pripomb, iz katerih bi izhajalo, da ugotovitev ne razume, kakor tudi, da naj bi bile vpisane ugotovitve napačne. Iz zapisnikov pa tudi izhajajo (poleg podatkov o prijavljeni površini in prijavljeni rabi) izrisi posameznih GERK-ov z ugotovitvami glede dejanskih rab zemljišč, izmerjeno in ugotovljeno površino, opredeljeno metodo merjenja z navedbo o toleranci, v zapisniku z dne 29. 7. 2010 (pri tej kontroli so sodelovali trije izvedenci in dva kontrolorja) pa so pri vsakem GERK-u dodane še opombe z enostavnimi in razumljivimi opisi dejanske rabe zemljišča na tam navedenih delih GERK-ov, zaradi česar tožnik tudi ne more uspeti z navajanjem o napačno ugotovljeni vrsti rabe. Določanje dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč namreč ureja Pravilnik o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč (Uradni list RS, št. 90/06 in 9/08 – ki je veljal v relevantnem času), ki predpisuje način določanja dejanske rabe in ki je bil uporabljen v obravnavanem primeru, kot je ugotovil tudi že drugostopni organ. Napačne uporabe tega Pravilnika pa tožnik niti ne zatrjuje. Ker tožnik ni podal navedb, da so dejstva, ki izhajajo iz povzetih zapisnikov, neresnična oziroma napačna, se tudi sodišče strinja, da zapisnik o kontrolnem pregledu na kraju samem, sestavljen v skladu s predpisi, predstavlja javno listino (prvi odstavek 80. člena ZUP) in je kot tak dokaz o poteku in vsebini dejanj postopka in danih izjav (169. člen ZUP).

Iz drugostopne odločbe pa tudi izhaja, da tožnik na zapisnik o superkontroli z dne 29. 7. 2010 ni podal pripomb, ki bi vplivale na pravilnost kontrolnega pregleda z izvedenci in podanih ugotovitev glede vrste dejanskih rab na pregledanih GERK-ih, zaradi česar se sodišče tudi ne strinja s tožnikovo trditvijo, da je drugostopni organ protispisno navedel, da tožnik pripomb na zapisnik ni podal. Drugostopni organ pa tudi ni imel podlage, da bi sledil tožnikovemu zahtevku (ki ga je tožnik podal na zgoraj povzeti zapisnik), da se naj upošteva stanje vpisov GERK-ov za leto 2007, saj se za vse ukrepe kmetijske politike za leto 2008 upoštevajo podatki iz GERK-ov na stanje en dan pred elektronskim izpolnjevanjem zbirne vloge, razen če posamezni predpis, ki ureja ukrepe iz tretjega odstavka 1. člena te uredbe (za kar pa v tem primeru ne gre) ne določa drugače (drugi odstavek 14. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2008).

Glede na navedeno je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 do 62/10) kot neutemeljeno zavrnilo.

Sodišče še dodaja, da v zadevi ni opravilo glavne obravnave zaradi izvedbe v tožbi predlaganih dokazov, ker so že podatki spisa dali zanesljivo podlago za odločitev, predlagani dokazi pa se niso nanašali na dokazovanje dejstev, relevantnih za odločitev glede na dejansko in materialnopravno stanje zadeve (drugi odstavek 59. člena ZUS-1).

Zahtevek tožnika za povrnitev stroškov postopka je sodišče zavrnilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1. Pravni pouk temelji na prvem odstavku 73. člena ZUS-1.