Jedro

Obdolženec se vsebinsko opredeljuje do očitkov iz obtožnega predloga ter nasprotuje dokaznim predlogom, ki jih je podalo tožilstvo, ter predvsem odreka verodostojnost oškodovancema B. B. in C. C., kar pa ne predstavlja razlogov za izločitev dokazov. Presoja verodostojnosti oškodovancev in utemeljenosti obtožbenih očitkov bo stvar nadaljnjega dokaznega postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo predlog obdolženih A. A. in družbe X. d. o. o. za izločitev dokazov, to je izpovedb zaslišanja B. B. in C. C. ter pisne prijave družbe Y. d. o. o. s prilogami.

2. Zoper sklep se je pritožil obdolženi A. A. zaradi „kršitve določb kazenskega zakona in zakona o kazenskem postopku“. Predlagal je, naj višje sodišče pritožbi ugodi in napadeni sklep „spremeni tako, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje“.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče po preizkusu izpodbijanega sklepa v okviru pritožbenih navedb ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, pa tudi jasno in ustrezno obrazložena. Uvodni pritožbeni očitki, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do zelo jasnih navedb pritožnikov, ki sta opozorila na ustavno sporno ravnanje policije in tožilstva pri pridobivanju dokazov, so neupravičeni, saj obdolženca svojega predloga za izločitev dokazov (zaslišanja B. B. in C. C. ter pisne prijave družbe Y.) nista utemeljila z nobenimi konkretno navedenimi spornimi ravnanji policije ali tožilstva pri pridobivanju teh dokazov. Tudi nadaljnje pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi spregledalo več dejstev in kršilo načelo enakopravnosti strank, so zato neutemeljene, pa tudi nekonkretizirane.

5. Obdolženec v pritožbi navaja, da je obtožni predlog oprt na dejstva iz ovadbe, ki predstavljajo krivo ovadbo, da je zaradi kaznivega dejanja overitve lažne vsebine policija kazensko ovadila C. C. in B. B. ter da se policija in tožilstvo nista opredelila do naznanjenega suma storitve kaznivega dejanja zlorabe izvršbe, s čimer sta v obtožnici (pravilno: obtožnem predlogu) prikrila ključne okoliščine. Nadalje pojasnjuje izdajo spornih računov in opozarja na selektivni izbor dokaznih predlogov. Po navedbah pritožnika C. C. in B. B. nista imela nobene podlage za vložitev nezakonitega predloga za izvršbo, kar izhaja tudi iz premoženjskopravnega zahtevka, tožilstvu pa pritožnik očita, da njunega nezakonitega ravnanja ni upoštevalo ter da je obtožni predlog utemeljilo z izmišljenim konstruktom. Nadalje še navaja, da želi tožilstvo z izvedbo predlaganih dokazov povoziti listinske dokaze ter nadaljevati s prikrivanjem nezakonitega ravnanja C. C. in B. B., ki zaradi vsega opisanega ne moreta veljati za verodostojni priči. 6. S takšnimi pritožbenimi navedbami se obdolženec vsebinsko opredeljuje do očitkov iz obtožnega predloga ter nasprotuje dokaznim predlogom, ki jih je podalo tožilstvo, ter predvsem odreka verodostojnost oškodovancema B. B. in C. C., kar pa ne predstavlja razlogov za izločitev dokazov, zato pritožnik z njimi ne more biti uspešen. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, bo presoja verodostojnosti oškodovancev in utemeljenosti obtožbenih očitkov stvar nadaljnjega dokaznega postopka. Oškodovanca v predmetni zadevi sploh še nista bila zaslišana, zato njunega zaslišanja, kot to predlagata obdolženca, že na tej podlagi ni mogoče izločiti iz spisa. V predmetnem kazenskem spisu se nahajata zgolj kazenska ovadba C. C. in uradni zaznamek o razgovoru s C. C., vendar tudi zanju ni nobene utemeljene podlage za izločitev, kot je pravilno in podrobno obrazložilo že sodišče prve stopnje in čemur pritrjuje tudi pritožbeno sodišče. Posplošene pritožbene navedbe, da poskuša tožilstvo z njima prikriti resnično vlogo B. B. in C. C., niti ne konkretizirajo kršitve, ki bi povzročila nezakonitost teh dokazov, in zaključkov izpodbijanega sklepa ne morejo izpodbiti. Prav tako razloga za izločitev dokazov ne predstavljajo pritožnikove navedbe, s katerimi utemeljuje neverodostojnost oškodovancev.

7. Sodišče prve stopnje se je v izpodbijanem sklepu opredelilo tudi do predloga obdolžencev za izločitev pisne prijave družbe Y. d. o. o. in svojo odločitev jasno in podrobno obrazložilo v točki 7 izpodbijanega sklepa, zato so nasprotne pritožbene navedbe neutemeljene. Pojasnilo je, da je šlo pri zapisu prijave družbe Y. d. o. o. očitno za pisno pomoto v obrazložitvi obtožnega predloga in da se prijava navedene družbe v spisovni dokumentaciji ne nahaja, zato za njeno izločitev ni podlage. Obdolženec v pritožbi navaja, da lahko obtožni predlog vsebuje tudi druge očitne pisne pomote, do katerih se obdolženec ne more opredeliti, sodišču prve stopnje pa očita, da „jih kljub temu ni izločilo“. Pritožbeno sodišče tudi v tem delu pritrjuje ugotovitvam prvostopenjskega sodišča in pritožniku pojasnjuje, da so njegova zavzemanja za izločitev pisne prijave družbe Y. neutemeljena, saj se le ta v kazenskem spisu sploh ne nahaja in je zato iz njega ni mogoče izločiti.

8. Glede na vse obrazloženo pritožbeno sodišče zaključuje, da za izločitev predlaganih dokazov (to sta zaslišanja oškodovancev in pisna prijava družbe Y.) ni utemeljenih razlogov, zato je odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna in zakonita, česar pritožbene navedbe niso uspele izpodbiti.

9. Ker pritožbeni razlogi obdolženca niso podani in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu po uradni dolžnosti v skladu z določbo petega odstavka 402. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) ni ugotovilo kršitev, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.