Jedro

Ustaljena praksa v zvezi s pridobivanjem mnenja upniškega odbora se je izoblikovala v času, ko je takrat veljavni ZFPPIPP predpisoval, da mora sodišče pred izdajo določenih sklepov zahtevo za mnenje vročiti upniškemu odboru, namesto sedaj predpisane objave zahteve. Ne glede na to, da opisan način dela odstopa od določb 88. člena ZFPPIPPP, pa z njimi ni v nasprotju in je za upniški odbor bistveno bolj ugoden. V konkretnem primeru je bil upniški odbor, namesto da bi moral spremljati spletne strani v zvezi z objavo predloga, o predlogu obveščen po elektronski pošti, predsednica upniškega odbora pa bi po tem obvestilu, v obeh primerih: vročitev ali objava, morala sklicati sejo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se načrt poteka stečajnega postopka spremeni tako, kot je navedeno v upraviteljičinem predlogu z dne 6.1.2017. 2. V pritožbi zoper sklep upnik uveljavlja pritožbene razloge zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožba opozarja, da je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo v nasprotju z 88. členom ZFPPIPP, ki natančno predpisuje postopek v zvezi z mnenjem upniškega odbora. Navaja, da je predsednica upniškega odbora upraviteljico obvestila, da zaradi občutljive situacije v zvezi s pokrivanjem stroškov stečajnega postopka odstopa od ustaljenega dogovora o sodelovanju med upniškim odborom in stečajno upraviteljico, ki ni bil v skladu z 88. členom ZFPPIPP. Upraviteljica je ne glede na to sodišču predlagala izdajo izpodbijanega sklepa tako, da ga je obvestila, da je upniški odbor soglašal z njenim predlogom, saj “je bilo mnenje upniškega odbora zaprošeno dne 20.12.2016, upniški odbor pa v 15 dnevnem roku ni podal svojega mnenja“ in je zato upraviteljica ocenila, da je procesna predpostavka izpolnjena.

5. 88. člen ZFPPIPP predpisuje, da mora sodišče v primeru, če mora o posamezni zadevi odločiti na podlagi mnenja upniškega odbora (ali v soglasju z upniškim odborom), zahtevo za mnenje (ali soglasje) skupaj s predlogom in priloženimi listinami objaviti. Res je, kot opozarja pritožba, da sodišče prve stopnje v tem primeru ni ravnalo na opisan način. Iz pritožbe in iz pojasnila upraviteljice (p.d. 2667) je razvidno, da je upraviteljica predlog spremembe načrta stečajnega postopka podala na upniški odbor v skladu z odredbo sodišča (p.d. 1519) in v skladu s prakso, ki se je vzpostavila v komunikaciji med upraviteljico in predsednico upniškega odbora od leta 2013 dalje in po kateri je upraviteljica vedno najprej prosila za mnenje o predlagani odločitvi upniški odbor in šele nato podala sodišču predlog za izdajo ustreznega sklepa. Tudi pritožba navaja, da je bil upniški odbor s takšno prakso seznanjen in da je nanjo ves čas (vse do izdaje izpodbijanega sklepa) pristajal. Iz upraviteljičinega predloga, poslanega upniškemu odboru, je razvidno, da je upraviteljica (v skladu z odredbo sodišča p.d.1519) upniški odbor obvestila, da mora v 15 dneh po vročitvi zahteve za mnenje podati svoje mnenje in ga opozorila, da v nasprotnem primeru velja pravna fikcija, da je procesna predpostavka v zvezi z mnenjem podana (četrti odstavek 88. člena ZFPPIPP).

6. To, da je predsednica upniškega odbora upraviteljico opozorila, da odstopa od ustaljenega dogovora o sodelovanju med upniškim odborom in upraviteljico, po oceni višjega sodišča ni opravičevalo upniškega odbora, da glede na to, da je bil o upraviteljičinem predlogu vsekakor obveščen, ne izpelje postopka, ki mu ga v zvezi z izdajo mnenja nalaga zakon.

7. Res je, kot opozarja pritožba, upniški odbor organ upnikov (76. člen), vendar ni utemeljen pritožbeni očitek, da sta upraviteljica in sodišče to spregledala. Ena od najpomembnejših pristojnosti upniškega odbora je odločanje o mnenju (ali soglasju) k posameznim procesnim dejanjem sodišča. Da se zaradi pridobivanja mnenja ali soglasja upniškega odbora postopek ne bi po nepotrebnem zavlekel, je v četrtem odstavku 88. člena ZFPPIPP določena pravna fikcija, po kateri velja, da je procesna predpostavka v zvezi z mnenjem (oziroma soglasjem) upniškega odbora izpolnjena tudi, če ta v 15 dneh po objavi (oziroma v tem primeru od vročitve) zahteve za mnenje o njej ne odloči. Glede na to, da upniški odbor svoja dejanja v stečajnem postopku opravlja zaradi varovanja in uresničitve interesov upnikov, je njegova dolžnost tudi izvajanje pristojnosti, ki mu jih podeljuje zakon. Ker v tem primeru upniški odbor svojega mnenja ni podal, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je izpolnjena procesna predpostavka za odločanje v zadevi. Naloga upniškega odbora je bila, da predlog upraviteljice obravnava ter da v primeru, če se z njenim predlogom ne strinja, to pravočasno sporoči sodišču. Iz spisa ne izhaja, da bi upniški odbor kadarkoli kasneje sprejel negativno mnenje glede predloga za izdajo izpodbijanega sklepa, zato po oceni višjega sodišča ni nobenega razumnega razloga za dvom v pravilnost odločitve sodišča prve stopnje.

8. „Ustaljena praksa“ v zvezi s pridobivanjem mnenja upniškega odbora se je izoblikovala v času, ko je takrat veljavni ZFPPIPP predpisoval, da mora sodišče pred izdajo določenih sklepov zahtevo za mnenje (s prilogami) vročiti upniškemu odboru (namesto sedaj predpisane objave zahteve). Ne glede na to, da opisan način dela odstopa od določb 88. člena ZFPPIPPP, pa z njimi ni v nasprotju in je za upniški odbor bistveno bolj ugoden. V konkretnem primeru je bil upniški odbor (predsednica), namesto da bi moral spremljati spletne strani v zvezi z objavo predloga, o predlogu obveščen po elektronski pošti, predsednica upniškega odbora pa bi po tem obvestilu (v obeh primerih: vročitev ali objava) morala sklicati sejo (94. člen ZFPPIPP). Sam način obvestila o predlogu pa, glede na to, da pritožba ne zatrjuje, da upniški odbor predloga ni prejel in da ne izpodbija datuma prejema, ne more vplivati na iztek 15 dnevnega roka, v katerem je bil upniški odbor dolžan podati svoje mnenje.

9. Višje sodišče ocenjuje, da je glede na to, da upniški odbor (glede na „ustaljeno prakso“, odredbo sodišča in prejeta opozorila s strani upraviteljice) v 15 dnevnem roku od prejema zahteve ni sprejel odločitve v zvezi z mnenjem o predlagani odločitvi, sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je izpolnjena procesna predpostavka za odločitev sodišča v zvezi z mnenjem upniškega odbora (četrti odstavek 88. člena ZFPPIPP), in je zato utemeljeno izdalo izpodbijani sklep.

10. Uveljavljeni pritožbeni razlogi tako niso utemeljeni, izpodbijani sklep pa je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Višje sodišče je zato pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.