Jedro

Tožnica je neprimernost bivanjskih razmer v postopku na prvi in drugi stopnji pojasnjevala z neustrezno površino stanovanja, kar ni predmet kriterija 2. "Kvaliteta bivanja", ampak se upošteva v okviru kriterija 3. "Neprimerna površina stanovanja", ki ga je tožnica v svoji vlogi prav tako uveljavljala in pri katerem ji je bilo priznano maksimalno število točk. Drugih trditev glede neprimernosti stanovanja tožnica ni podala oziroma jih je podala šele v tožbi (vlaga, plesen, težave z prezračevanjem), kar glede na določbe tretjega odstavka 20. člena in 52. člena ZUS-1 predstavlja nedovoljeno tožbeno novoto in zato sodišče teh navedb pri svoji odločitvi ne more upoštevati. Poleg tega, da v postopku ni zatrjevala obstoja vlage, plesni v stanovanju oziroma drugih relevantnih okoliščin, ki v skladu z določili javnega razpisa vplivajo na kakovost bivanja, tožnica tudi obrazloženo ne pojasni, zakaj ne more predložiti točkovalnega zapisnika (na primer, da zapisnik ne obstaja, da ji ga upravnik noče izročiti ipd.)

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Javni stanovanjski sklad je kot organ prve stopnje v postopku 17. javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem z izpodbijano odločbo pri odločanju o zahtevku tožnice ugotovil: (1) da je tožnica na podlagi ocenitve stanovanjskih, socialnih in drugih razmer dosegla 530 točk in da se z doseženim številom točk uvršča na 68. mesto prednostne liste upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, namenjenih za samske osebe, za katera prosilci, glede na dohodek gospodinjstva, niso zavezani plačati lastne udeležbe in varščine - lista A2, ter (2) da bodo na podlagi razpisanega števila stanovanj in njihove razdelitve po sklepu nadzornega sveta stanovanja zagotovljena vsem tistim upravičencem, uvrščenim na prednostno listo A2 v skupini samskih oseb, ki so dosegli nad vključno 570 točk, pod pogojem, da se stanovanjske, premoženjske ali druge razmere, ki vplivajo na izpolnjevanje pogojev za dodelitev neprofitnega stanovanja, ne spremenijo. Vsem tistim, ki so dosegli manjše število točk, stanovanje ne bo dodeljeno.

2. V obrazložitvi organ prve stopnje povzema pogoje razpisa ter način obravnavanja (točkovanja) vlog, ki so prispele na javni razpis. V zvezi s tožničino vlogo ugotavlja, da se je tožnica na razpis prijavila v razpisnem roku ter da izpolnjuje pogoje za sodelovanje v razpisnem postopku, ki jih določa Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (v nadaljevanju Pravilnik) in ki jih povzema javni razpis, konkretno tiste, ki so predpisani za uvrstitev med upravičence z liste A, ki niso zavezani za plačilo lastne udeležbe in varščine. V zvezi s točkovanjem tožničine vloge pa se ugotavlja, da je tožnica dosegla: pri kategoriji 1.3. „udeleženec razpisa je najemnik ali podnajemnik tržnega stanovanja“ 190 točk, pri kategoriji 3.1.1. „površina stanovanja do vključno 4m2 na družinskega člana“ 20 točk, pri kategoriji 10.2.3. „invalidnost III. kategorije oziroma invalidnost, pri kateri kategorija ni ugotovljena in invalidnost družinskega člana“ 50 točk, pri kategoriji 12.2. "prosilka je ženska - več kot 12 let delovne dobe" 50 točk, pri kategoriji 16.1. „prosilec je bil vsaj dvakrat uvrščen na prednostno listo za dodelitev socialnega ali neprofitnega stanovanja“ 90 točk in pri kategoriji 19.4. „stalnost bivanja v MOL nad 20 let“ 130 točk, kar znese skupaj 530 točk. Navaja se še, da bodo glede na število razpisanih stanovanj stanovanja zagotovljena tistim upravičencem, uvrščenim na prednostno listo A2, ki so dosegli 570 točk in več. Upravičenci, ki so dosegli manjše število točk, pa lahko kandidirajo na prihodnjem razpisu, s tem da jim bo v določeni višini točk upoštevana udeležba pri dosedanjih razpisih.

3. Župan Mestne občine Ljubljana je kot organ druge stopnje pritožbo tožnice zoper izpodbijano odločbo zavrnil kot neutemeljeno. V svojih razlogih pritrdi odločitvi in razlogom prve stopnje. Tožnica je v vlogi glede stanovanjskega statusa označila postavko 1.1. "brezdomec, uporabnik barake", vlogi pa je hkrati priložila najemno pogodbo z dne 20. 6. 2015 za stanovanje na naslovu A. ter aneks št. 1 k najemni pogodbi, iz katerih je razvidno, da ima sklenjeno najemno razmerje za čas od 1. 7. 2015 do 20. 6. 2017. Predložila je tudi potrdilo o plačilu najemnine v višini 250,00 EUR. Glede na takšno dejansko stanje ji je organ prve stopnje pravilno dodelil 190 točk pod postavko 1.3. "udeleženec razpisa je najemnik ali podnajemnik tržnega stanovanja".

4. Glede bivanja v neprimernem stanovanju tožnica k svoji vlogi ni predložila zahtevanega dokazila, to je zapisnika o ugotovitvi vrednosti stanovanja oziroma zapisnika o točkovanju stanovanja, zato jo je organ pozval k dopolnitvi vloge, med drugim tudi z dokazilom o kvaliteti bivanja ter ji pojasnil, katero dokazilo mora predložiti. Tožnica je vlogo dopolnila, vendar ni predložila zahtevanega dokazila, je pa podala izjavo, da lahko kvaliteto bivanja dokaže zgolj z ogledom, saj od upravnika ne more pridobiti zapisnika, ker ni lastnica stanovanja, za druge oglede oziroma ocenjevanja pa nima sredstev. Organ pojasnjuje, da si po drugem odstavku 22. člena Pravilnika najemodajalci stanovanjske razmere udeležencev razpisa lahko tudi komisijsko ogledajo, ni pa določeno, da si morajo ogledati stanovanjske razmere vsakega od udeležencev. Skladno z javnim razpisom je organ z ogledi preveril zgolj stanovanjske razmere tistih upravičencev, ki so na podlagi predložene listinske dokumentacije zbrali največje število točk glede na število razpisanih stanovanj. Komisije so torej z ogledi le preverjale resničnost v vlogi navedenih podatkov. Pri ostalih se je točkovanje stanovanjskih razmer opravilo na podlagi navedb v vlogi in priloženih listin, brez dodatne preveritve dejanskega stanja z ogledom.

5. Tožnica se odločitvijo ne strinja in predlaga odpravo izpodbijane odločbe. V tožbi ugovarja, da točkovanje njenega prebivališča ni bilo pravilno izvedeno, saj ni bil opravljen ogled prebivališča niti se ni ugotavljala primernost prostorov za bivanje zaradi vlage, plesnobe in otežkočenega prezračevanja. Tožnica namreč živi v podnajemniškem stanovanju, v velikosti cca 25m2, dejansko gre za garsonjero, v kateri prebiva še s petimi odraslimi osebami. Hkrati poudarja, da je brezdomka in prijavljena na CSD B., kar je njen osnovni status. Posledično izpolnjuje vse pogoje za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem. Sodišču predlaga svoje zaslišanje in ogled spornega stanovanja.

6. Tožena stranka v odgovoru na tožbo ponovno podrobno pojasni točkovanje tožničine vloge in vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih ter predlaga zavrnitev tožbe.

7. Tožba ni utemeljena.

8. Iz spisov, konkretno iz tožničine prijave na javni razpis, je razvidno, da je tožnica uveljavljala točke iz naslova obeh spornih kategorij, to je tako iz naslova statusa brezdomke kot tudi iz naslova neprimernega stanovanja.

9. V zvezi s stanovanjskim statusom tožnice sodišče sodi, da sta upravna organa pravilno in skladno z določbami javnega razpisa štela, da je tožnica najemnica stanovanja s tržno najemnino in ji iz tega naslova priznala 190 točk. Tožnica je vlogi sicer priložila odločbo o prijavi stalnega prebivališča na Centru za socialno delo B., ki je skladno z javnim razpisom eno od dokazil, s katerim udeleženec razpisa dokazuje status brezdomca. Hkrati pa je predložila tudi najemno pogodbo in navedla, da dejansko prebiva v stanovanju na naslovu A., kjer ima prijavljeno tudi začasno prebivališče. Iz tega naslova je uveljavljala tudi točke po kriterijih 2. "Kvaliteta bivanja" in 3. "Neprimerna površina stanovanja", kar se izključuje s statusom brezdomca. Z ozirom na določbe javnega razpisa, ki se podrobno povzemajo v odločbah prve in druge stopnje ter upoštevaje tožničin opis stanovanjskih razmer in dokazila o dejanskem prebivališču tožnica tudi po mnenju sodišča v času prijave na razpis ni bila brezdomka in ji zato pravilno ni bilo dodeljenih 240 točk, temveč zgolj 190. 10. Pri kriteriju "Kvaliteta bivanja" pa tožnica ni prejela nobenih točk. V zvezi z navedenim kriterijem javni razpis določa, da se za neprimerno stanovanje šteje stanovanje, ovrednoteno z največ 150 točkami po starem sistemu točkovanja (Pravilnik o merilih in načinu za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistemu točkovanja) oziroma 170 točk po novem sistemu točkovanja (Pravilnik o merilih za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih stavb). Prijavitelj mora vlogi predložiti zapisnik o točkovanju stanovanja, s katerim načeloma razpolaga upravnik stanovanja. V kolikor objekt nima upravnika, je zapisnik potrebno pridobiti pri pooblaščenem ocenjevalcu vrednosti nepremičnin, sodno zapriseženem cenilcu gradbene stroke oziroma fizični osebi, ki je opravila ustrezno izobraževanje ter ima pridobljeno potrdilo, ki dokazuje njeno usposobljenost za točkovanje stanovanj.

11. Tožnica zahtevanega dokazila ni predložila niti po pozivu upravnega organa, je pa predlagala ogled stanovanja. Javni razpis v točki 7 Splošne določbe ogled omejuje na tiste prosilce, ki bodo na podlagi predložene listinske dokumentacije zbrali zadostno število točk glede na število razpisanih stanovanj. Glede na takšna določila razpisa, je organ v zadevi lahko odločil brez opravljenega ogleda, torej zgolj na podlagi tožničinih navedb v vlogi in predloženih listinskih dokazov.

12. Tožnica je namreč neprimernost bivanjskih razmer v postopku na prvi in drugi stopnji pojasnjevala z neustrezno površino stanovanja, kar pa ni predmet kriterija 2. "Kvaliteta bivanja", ampak se upošteva v okviru kriterija 3. "Neprimerna površina stanovanja", ki ga je tožnica v svoji vlogi prav tako uveljavljala in pri katerem ji je bilo priznano maksimalno število točk. Drugih trditev glede neprimernosti stanovanja tožnica ni podala oziroma jih je podala šele v tožbi (vlaga, plesen, težave z prezračevanjem), kar glede na določbe tretjega odstavka 20. člena in 52. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) predstavlja nedovoljeno tožbeno novoto in zato sodišče teh navedb pri svoji odločitvi ne more upoštevati. Poleg tega, da v postopku ni zatrjevala obstoja vlage, plesni v stanovanju oziroma drugih relevantnih okoliščin, ki v skladu z določili javnega razpisa vplivajo na kakovost bivanja, tožnica tudi obrazloženo ne pojasni, zakaj ne more predložiti točkovalnega zapisnika (na primer, da zapisnik ne obstaja, da ji ga upravnik noče izročiti ipd.). Zgolj navedba, da ni lastnica stanovanja, pa sodišča ne prepriča v to, da zapisnika, ki se izrecno zahteva po določbah razpisa, ni mogla pridobiti.

13. Ker je torej po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožbene navedbe pa neutemeljene, je sodišče tožbo na podlagi določb 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

14. V zvezi z dokaznim predlogom ogleda stanovanja, ki ga tožnica ponovi tožbi, se sodišče sklicuje na zgoraj navedene razloge. Zaslišanje stranke pa je nov dokaz, ki ga tožnica prvič predlaga v tožbi, pri čemer ni upravičila, zakaj ga ni uveljavlja že prej in gre torej za nedopustno novoto. Zato sodišče ni sledilo predlagani izvedbi dokazov, temveč je na podlagi 2. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1 v zvezi z drugim odstavkom 51. člen ZUS-1 v zadevi odločilo brez glavne obravnave.

15. Odločitev o stroških temelji na določbah četrtega odstavka 25. člena ZUS-1.