Jedro

Ker je storilec od 26.2.2015 dalje prestajal zaporno kazen, 15-dnevni rok za prevzem poštne pošiljke pa se je iztekel 7.3.2015, zgolj dejstvo, da je sporočilo o prispelem pismu bilo puščeno v storilčevem hišnem predalčniku 20.2.2015 (ko še ni bil na prestajanju zaporne kazni), ne zadošča za nastop posledic fikcije vročitve. Sodišče bi moralo po tem, ko je bilo seznanjeno, da storilec prestaja zaporno kazen, storilcu ponovno vročati sklep preko uprave zavoda za prestajanje kazni zapora.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče storilčevo pritožbo zoper sklep opr. št. EPVD 663/2014 z dne 16. 2. 2015, ki je postal pravnomočen 17. 3. 2015 zavrglo kot prepozno.

2. Tako odločitev s pravočasno pritožbo napada storilec in uveljavlja pritožbena razloga bistvenih kršitev določb postopka o prekršku in pa napačno uporabo materialnega prava ter predlaga razveljavitev napadenega sklepa.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Iz izpodbijanega sklepa skladno s spisovno dokumentacijo izhajajo naslednja pravno relevantna procesna dejstva: - prvostopno sodišče je s sklepom opr. št. EPVD 663/2014-0337 z dne 17. 7. 2014 storilcu izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je storilec imel veljavno vozniško dovoljenje na dan 11. 5. 2014 (ta sklep je postal pravnomočen 12. 9. 2014) - storilec je po svojih pooblaščencih 19. 9. 2014 podal predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, kateremu je priložil tudi spričevalo o kontrolnem zdravstvenem pregledu, prvostopno sodišče je nato 13. 10. 2014 Zdravstveni dom C. pozvalo k popravi s strani storilca predloženega zdravniškega spričevala o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu z dne 16. 9. 2014, za tem pa prejelo obvestilo izvajalca, da se je storilec zglasil v zdravstveni ambulanti 19. 4. 2012, takrat mu je bilo izdano zdravniško spričevalo (po tem datumu pa v isti ustanovi ni bil več obravnavan), zato je prvostopno sodišče 4. 12. 2014 zadevo odstopilo Okrožnemu državnemu tožilstvu v Celju zaradi suma storitve kaznivega dejanja ponarejanja listine - 16. 2. 2015 je prvostopno sodišče s sklepom opr. št. EPVD 663/2014-0337 storilčev predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zavrglo - v nadaljevanju se v spisovnem gradivu med drugim nahaja storilčeva pritožba zoper sklep iz prejšnje alineje, na katerem je dohodna štampiljka prvostopnega sodišča z datumom 20. 3. 2015, 1. 4. 2015 pa je prvostopno sodišče (originalno) spisovno gradivo poslalo na vpogled okrožnemu državnemu tožilcu in 25. 3. 2015 izdalo izpodbijani sklep.

5. Pritožnik v navedbah izpostavlja, da je že v pritožbi z dne 17. 3. 2015 (spisovno gradivo izkazuje le datum prispetja na sodišče 20. 3. 2015) obrazložil, da se je v času vročanja sklepa opr. št. EPVD 663/2014-0337 z dne 16. 2. 2015 nahajal v tujini in ni bil seznanjen z obvestilom o prejeti poštni pošiljki, 26. 2. 2015 pa je odšel direktno na prestajanje 7 mesečne zaporne kazni, zato s tem obvestilom sploh ni bil obveščen. Prav tako ni vedel, da bi moral sam obvestiti sodišče, da gre na prestajanje zaporne kazni, saj sodišče razpolaga z uradnimi evidencami zaprtih oseb. Zato ne drži, da z ničemer ni izkazal, da poštne pošiljke ni mogel prevzeti. Sodišče mu bi moralo sodno pošiljko vročati na naslov prestajanja zaporne kazni, pa tega ni storilo, izpostavlja pa, da je 7. 3. 2015, ko naj bi bila pošiljka puščena v nabiralniku, bil že na prestajanju zaporne kazni. To sodno pisanje mu je kasneje poslala njegova mati, ko je že bil na prestajanju zaporne kazni. Zato meni, da je njegova pritožba, ki jo je vložil 17. 3. 2015, pravočasna, kajti sodišče prve stopnje ni upoštevalo določbe člena 93 Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Take navedbe so utemeljene.

6. Prvostopno sodišče je pri presoji o tem, ali je storilčeva pritožba zoper sklep prvostopnega sodišča opr. št. EPVD 663/2014 z dne 16. 2. 2015 sicer pravilno izhajalo iz določb drugega odstavka člena 67 ZP-1 in posledično z določbami ZUP, ki se nanašajo na vročanje sodnih pisanj. Izpodbijana odločitev temelji na takoimenovani fikciji vročitve, saj sodišče prve stopnje svojo odločitev utemeljuje s tem, da je bil storilec o prispeli sodni pošiljki obveščen 20. 2. 2015, nato pa sodnega pisanja ni prevzel v 15-ih dneh, to je do 7. 3. 2015, kajti s pretekom tega roka (dne 7. 3. 2015) se vročitev šteje za opravljeno. Sicer je pravilna ugotovitev, da je rok za vložitev pritožbe pričel teči prvi naslednji dan in se je iztekel 16. 3. 2015, to je na delovni dan. V nadaljevanju bi bil pravilen tudi zaključek o tem, da ob dejstvu, da je storilec pritožbo poslal po pošti šele 17. 3. 2013, je ta rok tudi zamudil in je posledično takšna njegova pritožba prepozna. Vendarle pa prvostopno sodišče (točka 4) v obrazložitvi ugotavlja, da je storilec od 26. 2. 2015 na prestajanju zaporne kazni ZPKZ v Mariboru, o čemer naj bi bilo sodišče obveščeno šele po prispetju pritožbe, nato pa svojo odločitev v nadaljevanju nepravilno, kar opozarja tudi pritožba, gradi izključno na ugotovitvi, da storilec v času, ko je bil le-ta obveščen o sodnem pisanju (20. 2. 2015) še ni bil na prestajanju zaporne kazni, zato bi glede prevzema sodnega pisanja moral izkazati večjo skrbnost. Taki zaključki pa so napačni. Ni dvoma, kot je ugotovljeno že pred prvostopnim sodiščem in kot izkazuje tudi po pritožbenem sodišču preverjen podatek, da se storilec od 26. 2. 2015 nahaja na prestajanju kazni. Posledično to pomeni, da se je 15-dnevni rok za prevzem pošiljke iztekel 7. 3. 2015, to je dan, ko se vročitev šteje za opravljeno, četudi prevzemnik sodnega pisanja le-tega ne prevzame. Zato je napačna odločitev prvostopnega sodišča, da že zgolj obvestilo o prispeli sodni pošiljki, ki je bilo puščeno v storilčevem hišnem predalčniku 20. 2. 2015 (ko se storilec dejansko še ni nahajal na prestajanju zaporne kazni) že zadošča, da storilca lahko zadenejo posledice takoimenovane fikcije vročitve, ki so, kot je prvostopno sodišče v nadaljevanju ugotovilo, nastopile 7. 3. 2015, kajti šele po tem datumu je pričel teči rok za vložitev pritožbe. Prvostopno sodišče je očitno šele po vloženi pritožbi s strani storilca bilo obveščeno, da je storilec od 26. 2. 2015 na prestajanju zaporne kazni v Mariboru, zato bi tako, kot storilec v svojih pritožbenih navedbah izpostavlja, moralo ponovno opraviti vročitev sodnega pisanja v skladu z določbo člena 93 ZUP, to je po upravi zavoda, v katerem storilec prestaja zaporno kazen. Ker tega ni storilo, je izpodbijana odločitev napačna, zato je bilo potrebno pritožbi ugoditi in napadeni sklep razveljaviti na podlagi zakonskega pooblastila iz osmega odstavka člena 163 ZP-1, kajti prvostopno sodišče je nepravilno uporabilo določbe ZUP glede vročanja, zaradi česar je zaključek prvostopnega sodišča nepravilen. Pri tem pa pritožbeno sodišče še dodaja, da zaradi predložitve predmetne prekrškovne zadeve pritožbenemu sodišču v fotokopijah (original se nahaja na ODT C.), ni bilo mogoče z vso gotovostjo preverjati podatkov v točki 3) izpodbijanega sklepa o poteku vročanja sodnega pisanja, v zvezi s katerim je storilcu bilo puščeno obvestilo v hišnem predalčniku 20. 2. 2015 (o slednjem se v spisovnem gradivu podatek v fotokopiji ne nahaja).

7. Za nadaljnji postopek bo bistvenega pomena torej pravilno opravljena vročitev spornega sodnega pisanja storilcu v skladu z določbami člena 93 ZUP, torej po upravi zavoda, v katerem storilec prestaja zaporno kazen. Zaradi tako sprejete odločitve se pritožbeno sodišče do nadaljnjih pritožbenih navedb storilca ni opredeljevalo, saj le-te v tej fazi postopka niso relevantne. Kar pa zadeva navedbe storilca o omenjenem dostopu do literature v ZPKZ M. pa je povedati, da je pravi naslov za tovrstne očitke Uprava zaporov ZPKZ M., ne pa pritožbeno sodišče.