Jedro

Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, tudi če bi ji finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom zadeve s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči s sklicevanjem na 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), saj je zaključil, da zadeva, v kateri tožnik prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, nima verjetnega izgleda za uspeh in je zato ni razumno sprožati. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev pritožbe zoper sodbo v zadevi III P 340/2006 Okrožnega sodišča v Mariboru. V tej zadevi se je obravnavala tožba, ki jo je tožnik vložil zoper A.A. za plačilo zneska 10.849,61 €. Dne 17. 4. 2012 je to sodišče izdalo sodbo, s katero je tožbeni zahtevek zavrnilo. Tožnik želi to sodbo izpodbijati s pritožbo, vendar pa se organ za brezplačno pravno pomoč strinja z ugotovitvami prvostopnega sodišča in z argumenti prvostopne sodbe, zato meni, da ni razumno te odločitve izpodbijati s pritožbo. Tožnik je zahteval plačilo 400.000,00 takratnih SIT, od tega 100.000,00 kot posojilo in 300.000,00 za del zemljišča v izmeri 652 m2, za katerega naj bi mu toženka v tej pravdni zadevi obljubila, da bo nanj prenesla lastninsko pravico. Zahteval pa je tudi povrnitev vlaganj v višini 2,300.000,00 SIT, kolikor naj bi se zaradi vlaganj povečala vrednost zemljišča. V postopku je bilo ugotovljeno, da tožnik ni izkazal, da bi toženki izročil denar niti da bi bil sklenjen dogovor o lastništvu. Tožnik ni predložil nobenega dokaza, ki bi potrjeval njegove izjave oziroma navedbe. Denar naj bi izročil toženki na klopci pred njenim blokom, pisni dogovor ali dokazilo pa ni bilo sestavljeno, zato svojih navedb ne more z ničemer dokazati. Glede vlaganj v zemljišče pa je pravdno sodišče tudi po presoji organa za brezplačno pravno pomoč pravilno ugotovilo, da je prosilec sicer uporabljal predmetne nepremičnine vendar brezplačno, torej v skladu s tretjim odstavkom 583. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) - prekarij. Toženka je zato, ker je dovolila zgolj brezplačno uporabo zemljišča, takoj ko je tožnik začel z gradnjo lesene vikend hišice, le-tega opozorila, naj z gradnjo preneha, ker nima dovoljenja za gradnjo, vložila pa je tudi prijavo na inšpekcijo za okolje in prostor. Gradnje mu niti ne bi mogla dovoliti, ker je takrat šlo za 2. kmetijsko območje in je bila zato tudi nelegalna. Glede na to ni bilo ne pogodbene ne zakonske podlage, zaradi katere bi bila toženka zavezana povrniti vlaganja tožniku.

Tožnik vlaga tožbo zaradi kršitve materialnega prava, bistvene kršitve določb postopka ter nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Tožnik se ne strinja z zaključki izpodbijane prvostopne sodbe, ki je verjelo izpovedbi toženke A.A., ne pa tožniku. Po tožnikovem mnenju izpovedba toženke ni bila prepričljiva tako glede tega, da ji tožnik ni izročil nobenega denarja, kot tudi glede dogovora glede prenosa lastninske pravice na zemljišču. Tožnik se tudi ne strinja z dokazno oceno prvostopne sodbe, ki ni štela za verodostojne izpovedbe priče, ki je tožnikova partnerka. Tožnik navaja, da je opravil vlaganja z urejanjem zemljišča in postavitvijo ute, s čemer je po njegovem mnenju povečal vrednost tega zemljišča, zato mu toženka v pravdni zadevi neutemeljeno njegovih vlaganj ne priznava. Meni, da je prvostopno sodišče v zadevi III P 340/2006 nepravilno ugotovilo dejansko stanje, bistveno kršilo določila pravdnega postopka in zmotno uporabilo materialno pravo, zato tožnik v pritožbenem roku utemeljeno vlaga pritožbo. Tožnik predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugodi, podrejeno pa, da zadevo vrne v ponoven postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov upravnega spora.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena iz razlogov, ki so v njej navedeni in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). Zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja: ZBPP v 24. členu določa, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči in predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh tako, da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma, da je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, tudi če bi ji finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom zadeve s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

Po presoji sodišča je tožena stranka zgoraj navedena določila pravilno upoštevala in ugotovila, da tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni utemeljena, saj tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh. Kot je ugotovil že organ za brezplačno pravno pomoč, je sodišče v zadevi št. III P 340/2006 dne 17. 4. 2012 izdalo sodbo, s katero je tožnikov tožbeni zahtevek zavrnilo in pri tem izčrpno obrazložilo, da tožnik ni izkazal nobene od pravnih podlag, na osnovi katere bi bila toženka njemu dolžna izplačati znesek. Tožnik tako ni izkazal ne da bi toženki izročil denar ne da bi bil sklenjen dogovor o prenosu lastništva, prav tako pa ni izkazana nobena od podlag za vrnitev vlaganj.

Tožeča stranka tudi s tožbenimi navedbami ne more izpodbiti pravilnosti napadene odločitve. Tožeča stranka napada dokazno oceno v sodbi št. III P 340/2006 z dne 17. 4. 2006, organ za brezplačno pravno pomoč pa je prepričljivo in dovolj izčrpno obrazložil, zakaj se s takšno dokazno oceno strinja, njegovo obrazložitev pa v skladu z drugim odstavkom 71. člena ZUS-1 v izogib ponavljanju povzema tudi sodišče. Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Tožeča stranka je zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je sodišče tožbo zavrnilo, mora torej tožeča stranka sama nositi svoje stroške, zato je sodišče njen zahtevek za povrnitev stroškov zavrnilo.