Jedro

Glede na izjavo osebe, da se z zadržanjem strinja, in njeno pisno privolitev ter ugotovitev izvedenke po predhodnem pregledu zdravstvene dokumentacije in razgovoru z osebo, da je ta lahko podala soglasje k bivanju in zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom, ker razume pomen in posledice podanega soglasja in je to tudi odraz njene prave volje, je sodišče prve stopnje v skladu s četrtim odstavkom 62. člena ZDZdr postopek utemeljeno ustavilo. Nadaljnji postopek in presoja izpolnjenosti pogojev iz 39. člena ZDZdr glede na podano soglasje nista bila potrebna in je drugačna pritožbena navedba neutemeljena.

Izrek

Pritožba se zavrne.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje postopek zaradi sprejema osebe A. A. (v nadaljevanju tudi zadržana oseba ali oseba) na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru ustavilo, ker je oseba v zadržanje privolila in podpisala pisno izjavo soglasja glede bivanja in zdravljenja na oddelku pod posebnim nadzorom.

2.Zoper sklep se pritožuje odvetnik B. B., ki je bil zadržani osebi postavljen po uradni dolžnosti. Uveljavlja vse predvidene pritožbene razloge in višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi oziroma spremeni tako, da osebo odpusti iz oddelka pod posebnim nadzorom v Univerzitetni psihiatrični kliniki C.

3.Pritožnik trdi, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ker iz sklepa z dne 19. 6. 2025 izhaja, da ima oseba demenco in je situacijsko neorientirana, kar iz dokumentacije ne izhaja. Oseba ob podpisu soglasja ni oziroma ni mogla razumeti pomena in posledic podanega soglasja, saj je bila pod vplivom zdravil. Iz pogovora je bilo razbrati, da pomena soglasja in njegovih posledic ne razume. Mnenja izvedenke ni mogoče upoštevati, saj soglasje ne odraža prave volje osebe. Tudi iz dokumentacije v spisu izhaja, da oseba ni sposobna razumeti pomena in posledice podanega soglasja, saj ima diagnosticirano duševno motnjo in je že tretjič sprejeta v psihiatrično bolnišnico. Zato sodišče njene izjave ne bi smelo upoštevati.

4.Sodišče bi moralo odločati po postopku, ki je predviden v 61. do 68. členu Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr) ter presojati podanost pogojev po prvem odstavku 39. člena ZDZdr, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni. Voljo osebe je treba v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZDZdr upoštevati le, če je ta v njeno korist, zato je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo. Zadržanje v oddelku pod posebnim nadzorom pomeni skrajen poseg v osebnostne pravice posameznika, zato mora biti ukrep utemeljen s strogo presojo. Sodišče v konkretnem primeru ni izvedlo individualne obravnave, kot to zahteva 3. člen ZDZdr. Sodišče je kršilo 19. člen Ustave RS (URS).

5.Pritožba ni utemeljena.

6.URS določa pravico do prostovoljnega zdravljenja, ki zagotavlja tako pravico do zdravljenja kot tudi pravico do odklonitve zdravljenja (tretji odstavek 51. člena). Le pod pogojem, da bolnik zaradi duševne bolezni ni sposoben sam sprejeti voljne in zavestne odločitve o zdravljenju in da sta odvzem svobode in prisilno zdravljenje nujno potrebna za zagotovitev varstva ostalih temeljnih človekovih pravic bolnika, je mogoče zadržanje tistih duševnih bolnikov, ki zaradi bolezni ogrožajo sebe. V tovrstnih primerih država nadomesti bolnikovo odločitev o zdravljenju.

7.Sodišče prve stopnje je začelo postopek sprejema na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico brez privolitve v nujnem primeru potem, ko je prejelo obvestilo direktorja Univerzitetne psihiatrične klinike C. (UPK C.) o sprejemu osebe A. A. v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve. Odločitev sodišča prve stopnje v sklepu z dne 19. 6. 2025 o uvedbi postopka, postavitvi izvedenke in določitvi odvetnika temelji na ugotovitvi, da gre za nujen primer, oseba pa ne privoli v zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom. Pritožnik pravilno opozarja na očitno napačen prepis razlogov iz obvestila UPK C., ne zanika pa, da je šlo za nujen primer, in tudi ne, da A. A. ni dala privolitve za zdravljenje. Zato ni dvoma, da je bila uvedba predmetnega postopka potrebna oziroma utemeljena. V zvezi s tem tudi bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) ni podana, saj je šlo v sklepu z dne 19. 6. 2025 za očitno pomoto, v izpodbijanem sklepu z dne 20. 6. 2025 pa ni nobenega nasprotja o odločilnih dejstvih med tem, kar se navaja v razlogih o vsebini listin, zapisnikov in prepisov in med samimi listinami, zapisniki in prepisi, kot to neutemeljeno zatrjuje pritožnik.

8.Neutemeljena je pritožbena navedba, da sodišče prve stopnje v konkretnem primeru ni izvedlo individualne obravnave, kot to zahteva 3. člen ZDZdr. Po izdaji navedenega sklepa o uvedbi postopka je sodišče prve stopnje A. A. obiskalo v UPK C. in jo zaslišalo v prisotnosti odvetnika in izvedenke psihiatrične stroke dr. D. D.. Izvedenka je A. A. pregledala, prav tako njeno zdravstveno dokumentacijo.

9.Ugotovitev sodišče prve stopnje, da A. A. soglaša z bivanjem in zdravljenjem na oddelku pod posebnim nadzorom UPK C. in je jasno in nedvoumno privolila v zadržanje, temelji na strokovnem mnenju izvedenke dr. D. D. Izvedenka je navedla, da je oseba tokrat tretjič sprejeta zaradi duševnih motenj zaradi uporabe alkohola, akutne zastrupitve, sindroma odvisnosti in suicidalnih motenj pod vplivom alkoholiziranosti. Po njenem pregledu, ob katerem je bila oseba urejena, pogovorljiva, trezna in je prepričljivo zanikala suicidalne namene, je izvedenka ugotovila, da je oseba urejena do take mere, da razume pomen in posledice podanega soglasja in je to odraz njene prave volje, zaveda se potrebe po zdravljenju in ima že datum na oddelku za odvisnosti. Sodišče prve stopnje v strokovno oceno izvedenke ni podvomilo, prav tako ne navzoči odvetnik, ki na mnenje ni imel pripomb. Odvetnik je z osebo pred zaslišanjem opravil krajši posvet, navzoč je bil ob njenem zaslišanju ter tudi ob podajanju izvida in mnenja izvedenke in dvoma v podano soglasje ni izrazil. Prav tako ne v izjavo osebe, da je opozorjena, da lahko soglasje za bivanje na oddelku pod posebnim nadzorom kadarkoli prekliče. Zgolj s pritožbenimi trditvami, da je bila oseba pod vplivom zdravil, da je njena duševna motnja jasno diagnosticirana in je bila že tretjič sprejeta v UPK C., zato ne prepriča, da sodišče prve stopnje izjave osebe ne bi smelo upoštevati.

10.Glede na izjavo osebe, da se z zadržanjem strinja, in njeno pisno privolitev (na l. št. 6 spisa) ter ugotovitev izvedenke po predhodnem pregledu zdravstvene dokumentacije in razgovoru z osebo, da je ta lahko podala soglasje k bivanju in zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom, ker razume pomen in posledice podanega soglasja in je to tudi odraz njene prave volje, je sodišče prve stopnje v skladu s četrtim odstavkom 62. člena ZDZdr postopek utemeljeno ustavilo. Nadaljnji postopek in presoja izpolnjenosti pogojev iz 39. člena ZDZdr glede na podano soglasje nista bila potrebna in je drugačna pritožbena navedba neutemeljena. Neutemeljen pa je tudi očitek o zmotni uporabi drugega odstavka 17. člena ZDZdr, ki se ne nanaša na presojo, ali oseba razume pomen in posledice podanega soglasja in ali je to odraz njene prave volje.

11.Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, sodišče druge stopnje pa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno. (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr). Ob tem višje sodišče ni izreklo tudi tega, da se sklep potrdi, ker pogoji za pravnomočnost sklepa še niso izpolnjeni. Do dne seje pritožbenega senata namreč še ni izkazana vročitev sklepa vsem udeležencem postopka. Učinek pravnomočnosti sklepa bo nastopil, ko bo ugotovljeno, da ostala udeleženca nista vložila pritožb ali pa ko bo višje sodišče odločilo o morebitnih dodatnih pritožbah. Zaradi nujnosti zadeve in zahteve tretjega odstavka 67. člena ZDZdr je sodišče druge stopnje o pritožbi odvetnika zadržane osebe kljub prej opisanemu nemudoma odločilo.

12.O stroških odvetnika, postavljenega po uradni dolžnosti, bo odločalo sodišče prve stopnje.

-------------------------------

1Iz obvestila izhaja, da so bili razlogi za sprejem osebe agitacija opitost, heteroagresija in grožnje s samomorom, sodišče pa je zmotno navedlo, da gre pri osebi za demenco in je situacijsko neorientirana.

2Iz obvestila sodišču o prenehanju zadržanja na oddelku pod posebnim nadzorom z dne 23. 6. 2025 (listovna številka 15) izhaja, da je bila oseba že odpuščena iz UPK C.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 19, 51, 51/3 Zakon o duševnem zdravju (2008) - ZDZdr - člen 3, 17, 17/1, 17/2, 39, 39/1, 61, 62, 68

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.