Jedro

V primeru, če se kakšen dedič ni strinjal z izročitvijo in razdelitvijo, se štejejo tisti deli premoženja, ki so bili izročeni drugim dedičem, za darila in se po prednikovi smrti z njimi ravna kot z darili, ki jih je prednik dal dedičem.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v izreku pod točko 2 razveljavi in se tožba v tem delu zavrže. V ostalem obsegu se pritožba zavrne kot neutemeljena in se v nerazveljavljenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki del pritožbenih stroškov v znesku 80.482,00 SIT v 15-tih dneh pod izvršbo.

Tožeča stranka je dolžna sama trpeti stroške pritožbenega odgovora.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo in sicer 1. da se šteje premoženje po izročilni pogodbi z dne 25.12.1985, po kateri je pok. B. A. izročil D. B. in Z. B. svojo polovico nepremičnin pod vl. št. 130 k.o. - stanovanjska hiša v Ul, , s pravico uporabe parc.

št. 20, 28 in 379, kot darilo in 2., da se to premoženje v višini 2/10 šteje kot nujni delež S. S. in M. R., vsake do 1/10, kar sta toženca dolžna priznati in izstaviti za vpis v zemljiško knjigo sposobno listino, ker bo sicer ta sodba nadomestila to listino.

Odločilo je še, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki stroške pravdnega postopka v znesku 344.942,50 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Proti sodbi se iz vseh pritožbenih ralogov pritožujeta toženca ter sodišču druge stopnje predlagata, da spremeni izpodbijano sodbo in zavrne tožbeni zahtevek, podrejeno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Toženca v pritožbi navajata, da pok. A. B. z izročilno pogodbo ni razpolagal z vsem svojim premoženjem, saj je iz njegove oporoke razvidno, da je v zapuščini še parc. št. 1204/2 v izmeri 1416 m2, in ki jo je zapustil svoji hčerki, to je drugi tožnici. V kolikor bi obveljala napadena sodba, bi druga tožnica prejela poleg dosojene 1/10 na izročenem premoženju še vse to, kar bo prejela po oporoki. Sicer pa pritožba meni, da je prvo sodišče neutemeljeno poklonilo vero samo enostranskemu zatrjevanju tožeče stranke in prič, po drugi strani pa je brez razlogov odreklo dobro vero pričevanju tožencev in njunih prič. V nadaljevanju pritožba kritično ocenjuje prvostopno dokazno presojo in meni, da bi bilo potrebno v novem postopku opraviti temeljitejše zaslišanje tako strank kot prič. Toženca tudi menita, da prvo sodišče niti ne bi smelo določiti, kako velik je nujni delež tožnic, pač pa bi se to moralo ugotavljati v zapuščinskem postopku, ko bi bilo jasno, katero premoženje vse spada v zapuščinsko maso.

Tožnika v odgovoru na pritožbo predlagata zavrnitev pritožbe in potrditev prvostopne sodbe.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožba tožencev je utemeljena v delu, s katerim izpodbijata prvostopno sodbo v dajatvenem delu, s katerim je prvo sodišče tožnikoma prisodilo v last vsakemu 1/10 solastnine na premoženju, ki ga je pokojni A. B. z izročilno pogodbo izročil tožencema. O premoženju pokojnega A. B. v zapuščinskem postopku še ni bilo odločeno, saj je bil zaradi spora o obsegu zapustnikovega premoženja zapuščinski postopek prekinjen, tožnika pa sta bila napotena na pravdo. Predmet te pravde pa je lahko le zahtevek, ki se nanaša na ugotovitev, kaj spada v zapustnikovo premoženje. Tak zahtevek sta tožnika tudi postavila, hkrati pa sta uveljavljala tudi dajatveni zahtevek, po katerem naj se jima prisodi v last kot nujni delež vsakemu do 1/10 z izročilno pogodbo izročene nepremičnine. Temu delu zahtevka pa nasprotuje dejstvo, da je še vedno odprt zapuščinski postopek po pok. A. B. in v katerem tožnika uveljavljata nujni dedni delež. Zahtevek, da se tožnikoma prisodi nujni dedni delež, je uveljavljan že v zapuščinskem postopku, le do odločitve o tem zahtevku še ni moglo priti v zapuščinskem postopku iz razloga, ker je prišlo do spora o obsegu zapustnikovega pemoženja. Podana je torej litispendenca o dajatvenem zahtevku, kakršnega tožnika uveljavljata v tej pravdi. V tej zadevi je smiselno položaj takšen, kakršnega predvideva 3. odst. 194. čl. ZPP. Iz teh razlogov je bilo treba delno ugoditi pritožbi ter prvostopno sodbo v 2. odst. (dajatvenem delu) razveljaviti in tožbo zavreči. Toženca pa neutemeljeno izpodbijata prvostopno sodbo v delu, s katerim je prvo sodišče ugotovilo, da se šteje premoženje, ki ga je pok. B. A. izročil tožencema z izročilno pogodbo, kot darilo. Ob nespornem dejstvu, da tožnici izročilne pogodbe nista odobrili, je navedena prvostopna ugotovitev povsem v skladu z določbo 1. odst. 110. čl. Zakona o dedovanju, ki določa, da se v primeru, če se kakšen dedič ni strinjal z izročitvijo in razdelitvijo, štejejo tisti deli premoženja, ki so bili izročeni drugim dedičem za darila in se po prednikovi smrti z njimi ravna kot z darili, ki jih je prednik dal dedičem. V izčrpno izvedenem dokaznem postopku je prvo sodišče prepričljivo ugotovilo, da sta toženca izročeno premoženje pridobila na neodplačan način. Edino breme, ki sta ga toženca prevzela na račun izročenega premoženja, je bila obveznost, da izročevalcu v primeru bolezni ali onemoglosti nudita potrebno pomoč in vso oskrbo. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da do takega položaja ni prišlo ter da torej ni izkazanih takih vrednot, ki bi jih toženca nudila izročevalcu in na podlagi katerih bi se lahko vsaj deloma poračunala vrednost izročenega premoženja. Glede tega vprašanja je prvo sodišče pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, v razlogih izpodbijane sodbe pa je glede navedenega vprašanja podalo izčrpno dokazno presojo, ki jo sodišče druge stopnje v celoti sprejema kot pravilno, pri čemer se zaradi nepotrebnega ponavljanja sklicuje na tovrstne prvostopne razloge. Pritožbena izvajanja v dokazno oceno prvega sodišča ne vnašajo nobenih dvomov, drugačno pritožbeno vrednotenje dokazov pa ne more omajati prepričljivih prvostopnih zaključkov. K drugačnim dejanskim ugotovitvam tudi ne bi moglo prispevati ponovno zaslišanje strank in prič, saj so bile že v sedanjem postopku dovolj podrobno zaslišane. V tem delu je bilo potrebno pritožbo tožencev zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

V postopku pred prvim sodiščem so pravdni stroški v celoti ali skoraj v celoti nastali le v zvezi z ugotovitvenim delom tožbenega zahtevka, s katerim je tožeča stranka tudi uspela, zato je tudi upravičena do povračila vseh stroškov prvostopnega postopka.

Glede na to, da je tožena stranka delno uspela s pritožbo, je zato sodišče druge stopnje naložilo tožeči stranki, da ji je dolžna povrniti polovico pritožbenih stroškov (2. odst. 154. čl. ZPP).

Zaradi delnega pritožbenega uspeha tožene stranke in ker tožeča stranka z odgovorom na pritožbo ni v ničemer prispevala k boljši razjasnitvi stvari, do povračila stroškov za tak odgovor ni upravičena (1. odst. 154. čl. ZPP in 1. odst. 155. čl. ZPP).