Jedro

V obrazložitvi izpodbijane sodbe so izostali razlogi o subjektivnem elementu storilcu očitanega prekrška tj. krivdi. Sodišče namreč ni opredelilo niti s kakšno obliko krivdne odgovornosti naj bi ravnal storilec pri izvršitvi prekrška, niti ni navedlo nobenih okoliščin, oziroma dejstev na podlagi katerih sklepa o storilčevem subjektivnem odnosu do samega prekrška.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo zavrnilo zahtevo za sodno varstvo, ki jo je vložil storilčev zagovornik zoper plačilni nalog Policijske postaje Celje št. 0000125274238 z dne 23. 10. 2022, storilcu pa tudi naložilo plačilo sodne takse v višini 40,00 EUR ter drugih stroškov postopka v znesku 104,01 EUR.

2. Zoper sodbo se pritožuje storilčev zagovornik, ki sodbo izpodbija v celoti iz pritožbenih razlogov bistvenih kršitev določb prekrškovnega postopka, kršitev materialnih določb Zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1) ter zaradi odločitve o stroških postopka o prekršku (1., 2. in 4. točka 154. člena Zakona o prekrških - ZP-1). Zagovornik predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da storilčevi zahtevi za sodno varstvo ugodi in postopek o prekršku ustavi, stroške postopka pa naloži v breme proračuna, podredno pa, da izpodbijano sodbo v celoti razveljavi in vrne v ponovno sojenje prvostopenjskemu sodišču. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Ob obravnavanju pritožbe je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je izpodbijano sodbo potrebno razveljaviti po uradni dolžnosti, ker je podana bistvena kršitev določb postopka o prekršku po 8. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1. 5. V predmetni zadevi je prekrškovni organ z izpodbijanim plačilnim nalogom storilcu izrekel globo v višini 250,38 EUR zaradi storitve prekrška po prvem odstavku 6. člena ZJRM-1, ki naj bi ga storilec storil s tem, da se je 11. 9. 2022 okoli 12.20 ure v neposredni bližini naslova ..., do A. A. vedel na drzen, nasilen, nesramen in žaljiv način ter pri A. A., B. B., mladoletnemu C. C. in Č. Č. povzročil občutek ogroženosti in strahu s tem, ko se je v navedenih krajevnih in časovnih okoliščinah približal oškodovancem na razdaljo približno 20 do 25 metrov, mahal nad svojo glavo s približno en meter dolgo leseno palico, ki jo je držal v roki in pri tem vpil nad A. A., da mu bo ubil družino.

6. Ker je storilec v zahtevi za sodno varstvo prekršek v celoti zanikal, je sodišče dopolnilo dokazni postopek s tem, da je zaslišalo storilca ter priče A. A., D. D., B. B., E. E., F. F., Č. Č., vpogledalo izjave, ki so jih policistom dali A. A., Č. Č., B. B. Hriberšek ter vpogledalo v ostale listine v spisu. V nadaljevanju je sodišče prve stopnje na kratko povzelo vsebino storilčevega zagovora ter izpovedb zaslišanih prič, nato v 9. točki obrazložitve podalo zelo skopo dokazno oceno ter v 10. točki obrazložitve zaključilo, da je storitev prekrška storilcu dokazana, ker se je vedel na drzen in nasilen ter žaljiv način do oškodovanca A. A., ko je s palico mahal proti oškodovancu in vpil, da bo njegovo celo družino pobil, s tem pa je povzročil tudi prepovedano posledico, to je občutek ogroženosti in strahu ter uresničil vse kumulativno predpisane znake obravnavanega prekrška, prepovedano vedenje zaradi katerega je nastala prepovedana posledica pri oškodovancu A. A. ter B. B., mladoletnemu C. C. ter Č. Č. Obrazložitev pa je zaključilo zgolj z ugotovitvijo, da je prekrškovni organ za obravnavani prekršek pravilno izrekel globo v višini 250,38 EUR, storilcu pa tudi naložilo plačilo stroškov postopka, to je sodne takse v znesku 40,00 EUR (pri čemer se o ostalih stroških postopka v znesku 104,01 EUR, ki izhajajo iz izreka izpodbijane sodbe, v obrazložitvi ni opredelilo oziroma ni pojasnilo, za kakšne stroške gre).

7. V obrazložitvi izpodbijane sodbe so torej povsem izostali razlogi o subjektivnem elementu storilcu očitanega prekrška tj. krivdi. Sodišče namreč ni opredelilo niti s kakšno obliko krivdne odgovornosti naj bi ravnal storilec pri izvršitvi prekrška, niti ni navedlo nobenih okoliščin, oziroma dejstev na podlagi katerih sklepa o storilčevem subjektivnem odnosu do samega prekrška. Navedena pomanjkljivost predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka o prekršku, na katero pritožbeno sodišče v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti. To kršitev pa utemeljeno uveljavlja tudi zagovornik, ki opozarja na to, da se sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni opredelilo do neskladij in razlik v izpovedbah zaslišanih prič, ki jih izpostavlja v pritožbi, in da torej ni pretehtalo izvedenih dokazov ter ni navedlo razlogov o odločilnih dejstvih oz. da so razlogi o odločilnih dejstvih nerazumljivi.

8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in ob ugoditvi pritožbi, na podlagi petega odstavka 163. člena ZP-1 izpodbijano sodbo razveljavilo ter odločilo, da se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, saj te kršitve, glede na njeno naravo, pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti.

9. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ponovno odločiti o utemeljenosti zahteve za sodno varstvo in pri tem navesti jasne, razumljive in prepričljive razloge tudi o storilčevi odgovornosti za storjeni prekršek, prav tako pa se bo moralo pri presoji dokazanosti objektivnih zakonskih znakov storilcu očitanega prekrška natančneje opredeliti do razlik v izpovedbi posameznih prič, ki jih zagovornik izpostavlja v pritožbi ter skrbno obrazložiti svojo dokazno oceno glede verodostojnosti posamezne priče in vseh dokazov skupaj.