Jedro

„Drugi tehtni razlogi“ so po ustaljeni sodni praksi predvsem okoliščine, ki vzbujajo dvom v nepristranskost sodišča, torej okoliščine, zaradi katerih bi bili vsi sodniki pristojnega sodišča nezmožni objektivno nepristranskega odločanja.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Pred Okrajnim sodiščem v Piranu teče izvršilni postopek zoper dolžnike. Izvršba je bila med drugim dovoljena na nepremičnino ene od dolžnic.

2. Dolžniki so predlagali prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Navajajo, da je prvostopenjsko sodišče po pravnomočnosti sklepa o izvršbi odredilo cenitev nepremičnine v lasti prve dolžnice, dopolnitev izvedenskega mnenja pa ni posredovalo dolžnikom v pripombe in takoj izdalo sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine. Sklep je bil po pritožbi dolžnikov razveljavljen, slednji so podali izjavo glede cenitve ter predlagali še zaslišanje cenilca in eventualno postavitev novega cenilca, a je prvostopenjsko sodišče brez zaslišanja cenilca izdalo nov sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine, v katerem je v celoti sledilo izvedenskemu mnenju. Tudi ta sklep so dolžniki izpodbijali s pritožbo, o kateri še ni odločeno. Dolžniki so predlagali tudi izločitev razpravljajoče sodnice, ki jo je predsednica sodišča zavrnila, brez da bi izjavo sodnice posredovala dolžnikom v vednost ali odgovor. Posledično sedaj predlagajo delegacijo pristojnosti zaradi dvoma v objektivno nepristranskost celotnega sodišča. Menijo, da je zaradi zgoraj opisanih kršitev določb postopka podan izločitveni razlog glede razpravljajoče sodnice iz 6. točke 71. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), saj je prepričana v pravilnost izvedenske metode, kar kaže na njeno pristranskost. Sodnica naj bi z napovedjo takojšnega razpisa dražbenega naroka po pravnomočnosti sklepa o vrednosti nepremičnine postopala tudi prehitro – dolžniki menijo, da njihova zadeva po vrstnem redu zadev, v skladu s katerim mora postopati sodišče pri reševanju zadev, še ni na vrsti za obravnavo. Predsednica sodišča pa je predlog za izločitev zavrnila s pavšalno obrazložitvijo, kar vzbuja dvom v nepristranskost celotnega sodišča. Ker na pristojnem sodišču sodi le pet sodnic, bi sedaj sodeča sodnica (ki je vodja izvršilnega oddelka) tudi v primeru lastne izločitve lahko vplivala na morebitno drugo razpravljajočo sodnico. Sodeča sodnica in predsednica sodišča sta povezani tudi zunajsodno, saj sta obe udeleženi v Občinski volilni komisiji Občine Piran.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

5. „Drugi tehtni razlogi“ so po ustaljeni sodni praksi predvsem okoliščine, ki vzbujajo dvom v nepristranskost sodišča, torej okoliščine, zaradi katerih bi bili vsi sodniki pristojnega sodišča nezmožni objektivno nepristranskega odločanja. Iz navedb predlagateljev izhaja, da so nezadovoljni z delom razpravljajoče sodnice posameznice ter z odločitvijo predsednice sodišča o neizločitvi te sodnice. Nezadovoljstvo z delom posameznega sodnika po ustaljeni sodni praksi ni razlog za delegacijo pristojnosti celotnega sodišča. Odpravi dvoma v pravilnost sodnih odločb in procesnega postopanja sodišča so namenjena redna in izredna pravna sredstva zoper konkretne sodne odločbe. Te so dolžniki tudi koristili – zadnji sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine je predmet pritožbenega izpodbijanja, pritožbeno sodišče o pritožbi še ni odločilo. Tudi dvom v nepristranskost razpravljajočega sodnika ni razlog za delegacijo pristojnosti celotnega sodišča, temveč – če je utemeljen – kvečjemu za izločitev posameznega sodnika. Okoliščina, da je bil predlog za izločitev v konkretni zadevi zavrnjen, ne pomeni, da je posledično dvom o nepristranskosti padel na celotno sodišče. Če se dolžniki z odločitvijo o predlogu za izločitev ne strinjajo, jo bodo lahko izpodbijali v pritožbi zoper končno odločbo – tam bodo lahko tudi pojasnili, zakaj menijo, da je celo predsednica sodišča o tem odločila pristransko. Prav nobenih razlogov torej ni, ki bi ta trenutek utemeljevali dvom v nepristranskost celotnega sodišča. 6. Ker predlog ni utemeljen, ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.