Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem z zahtevo Okrajnega sodišča v Ljubljani, na seji dne 12. maja 2005
Za odločanje o zahtevi A. A. A. za denacionalizacijo deleža podjetja B. B. B., Ž., je pristojna Upravna enota Ljubljana, Izpostava Center.
1.A. A. A. je pri upravnem organu vložila zahtevo za denacionalizacijo deleža na kapitalu podjetja B. B. B., ki je pred podržavljenjem pripadal družbeniku C. C. (očetu vlagateljice zahteve za denacionalizacijo). Upravni organ je to zahtevo z dopisom z dne 22. 4. 1998 odstopil v reševanje Okrajnemu sodišču v Ljubljani, ker naj bi iz vloge in prilog smiselno izhajalo, da je bil delež pokojnega C. C. podržavljen na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje in sile državnega organa.
2.Okrajno sodišče v zahtevi za rešitev spora glede pristojnosti navaja, da je bilo z odločbo Mestne zaplembne komisije v Ljubljani, št. Zpl. 1812/46 z dne 1. 2. 1946 med drugim zaplenjeno tudi podjetje B. B. B.., ki je bilo z odločbo MLO Ljubljana, št. TP 14185/46 z dne 5. 9. 1946 likvidirano. Z likvidacijo in zaplembo premoženja B. B. naj bi bilo dejansko podržavljeno tudi premoženje C. C., čeprav ta o podržavljenju ni prejel nobene odločbe, niti za tak ukrep ni bilo pravne podlage. Zato Okrajno sodišče meni, da delež C. C. v državno last ni mogel priti na podlagi izjave, na katero se sklicuje vlagateljica zahteve za denacionalizacijo. Po mnenju sodišča naj bi šlo za izjavo, ki je bila zgolj formalne narave in na podlagi katere je bila v registru podjetij vpisana sprememba o prehodu deleža C. C. na FLRJ. Podržavljenje deleža že pred omenjeno izjavo naj bi potrjevala tudi dopis C. C. z dne 18. 12. 1945 in dopis delegata (postavljenega pri podjetju) z dne 15. 3. 1946, iz katerih naj bi izhajalo, da je bilo C. C. poslovanje in vodenje podjetja onemogočeno že 18. 12. 1945 z zapečatenjem trgovine. Delež C. C. naj bi bil torej podržavljen z ukrepom državnega organa brez pravnega naslova (4. člen Zakona o denacionalizaciji, Uradni list RS, št. 27/91-I in nasl. – v nadaljevanju ZDen). Zato Okrajno sodišče meni, da je podana pristojnost upravnega organa.
3.ZDen deli pristojnost za odločanje o zahtevah za denacionalizacijo med upravne organe in sodišča. Če je bilo premoženje podržavljeno s predpisi, določenimi v 3. in 4. členu ZDen, ali na način iz 4. člena ZDen, so pristojni upravni organi (prvi odstavek 54. člena ZDen), če pa je premoženje prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti (5. člen ZDen), je za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo pristojno okrajno sodišče (56. člen ZDen).
4.Pristojnost sodišča za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo je torej izrecno določena le za tiste primere, ko je premoženje prešlo v državno last na podlagi pravnega posla. Ne iz zahteve za denacionalizacijo ne iz listin v spisu št. "D" N 185/2004 Okrajnega sodišča v Ljubljani pa ni razvidno, da bi premoženje prešlo v državno last na podlagi pravnega posla v smislu 5. člena ZDen. Med listinami v spisu je sicer fotokopija odpravka št. Rg A III 16/6 z dne 17. 7. 1946, iz katerega je razvidno, da se je v trgovskem registru na predlog Oddelka za trgovino in preskrbo MLO Ljubljana in s pristankom C. C. zaznamovalo, da je prešel njegov delež na FLRJ. Vendar ta zaznamek še ne zadošča za ugotovitev, da je premoženje C. C. prešlo v državno last na podlagi pravnega posla. To ne izhaja niti iz dopisa C. C. Odseku za trgovino in preskrbo Mestnega narodnega odbora za okrožno mesto Ljubljana z dne 18. 12. 1945 niti iz dopisa "delegata" istemu naslovniku z dne 15. 3. 1946.
5.Ker v obravnavani zadevi ni šlo za prenos lastninske pravica s pravnim poslom, je Ustavno sodišče odločilo, da je na podlagi 54. člena ZDen za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo deleža podjetja B. B. B., ki je pripadal družbeniku C. C., pristojna Upravna enota Ljubljana, Izpostava Center.
6.Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – ZUstS) in četrte alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.
Predsednik dr. Janez Čebulj