Jedro

Tožena stranka je podala tožniku redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov v posledici ugotovitve, da je zaradi racionalizacije in zniževanja stroškov poslovanja prenehala potreba po delu tožnika na delovnem mestu izdelovanje in popravilo kopit, lesenih podplatov in napenjačev, pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Tožnikovo delovno mesto je ukinila po dobrem mesecu dni od sklenitve odpovedane pogodbe o zaposlitvi, čeprav so izpovedbe prič pokazale, da v tistem času ni prišlo do drastičnega zmanjšanja naročil na področju proizvodnje kopit, na katero je bilo vezano tožnikovo delovno mesto. V tej zvezi niti direktor niti takratni svetovalec uprave, ki sta skupaj sprejela odločitev o odpovedi tožnikove pogodbe, nista znala prepričljivo pojasniti, zakaj je prenehala potreba po delu tožnika v tako kratkem času od sklenitve pogodbe o zaposlitvi. V konkretnem primeru tako ni bila izkazana vsebinska podlaga, da je postalo tožnikovo delo po zadnji pogodbi o zaposlitvi trajno nepotrebno, zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.

Izrek

Pritožb a se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je tožena stranka dne 28. 9. 2011 vročila tožniku, nezakonita (I. točka izreka); ugotovilo je, da tožniku dne 14. 11. 2011 delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo, zaradi česar še traja (II. točka izreka); toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožnika pozvati nazaj na delo in mu vzpostaviti delovno razmerje od dne 14. 11. 2011 dalje do ponovne reintegracije ter mu za čas od prenehanja delovnega razmerja dalje obračunati razliko v plači v posameznih mesečnih bruto zneskih in z zakonskimi zamudnimi obrestmi, razvidnimi iz sodbe, ter mu plačati pripadajoče neto razlike plače, vse v roku 15 dni po pravnomočnosti sodbe, pod izvršbo (III. točka izreka); toženi stranki je naložilo, da je dolžna poskrbeti vpis pokojninske dobe za tožnika pri ZPIZ za čas od dne prenehanja delovnega razmerja dalje pa do ponovne reintegracije v roku 15 dni po pravnomočnosti sodbe (IV. točka izreka); in toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožniku v 15 dneh od vročitve sodbe povrniti stroške postopka v znesku 815,94 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku paricijskega roka dalje do plačila (V. točka izreka).

Tožena stranka se je pritožila zoper sodbo iz vseh pritožbenih razlogov po določbi 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in spremembe), ki se v skladu z določbo 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in spremembe) uporablja tudi v sporih pred delovnim sodiščem. Navaja, da je poslovna sekretarka A.A. potrdila, da tožnik ni bil napoten na pregled poškodovane roke po lastni želji, temveč se je glede tega sama dogovorila za termin pri B. d.o.o.. Tudi sicer so pri toženi stranki deležni delavci preventivnih zdravstvenih pregledov vsaka tri leta, v tej zvezi prejme mnenje zdravnikov najprej A.A., kar o tem seznani direktorja oziroma druge vodilne delavce. Tožnik je bil z novo pogodbo o zaposlitvi konec meseca julija 2011 razporejen na fizična dela izdelovanje in popravilo kopit, lesenih podplatov in napenjačev, to pa je bil izključni razlog, da je bil napoten na zdravniški pregled. Sodišče bi o tem lahko zaslišalo medicinsko sestro pri navedenem medicinskem centru. Zmoten je zaključek sodišča, da je izdala tožena stranka samo tri dni po izdaji napotnice za zdravstveni pregled tožniku obvestilo o nameravani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Direktor tožene stranke C.C. je skupaj s sodelavcema D.D. in E.E. sprejel odločitev o ukinitvi delovnega mesta izdelovanje in popravilo kopit, lesenih podplatov in napenjačev, na katerem je bil zaposlen edino tožnik. Na takšno odločitev nima nobenega vpliva zdravniški pregled tožnika. Tožena stranka je že dalj časa izvajala ukrepe za racionalizacijo svojega poslovanja. V tej zvezi je predložila strategijo razvoja za obdobje od leta 2010 do 2012, kar sta v svojih izpovedbah potrdila tako direktor C.C. kot takratni svetovalec uprave E.E.. Tožena stranka je bila primorana zmanjšati tako režijska kot proizvodna delovna mesta, zato je ukinila tudi delovno mesto vodje linij. Dejstvo je, da se v obratu tožene stranke nahajajo tri linije in sicer linija podplatov, linija kopit in linija napenjačev. Ker je bilo prejšnje tožnikovo delovno mesto vodje linije ukinjeno, so bila v nadaljevanju vsebina dela tožnika po novi pogodbi povsem jasno definirana. Res vodji linije ... F.F. niso bila poznana vsa tožnikova opravila, saj je bil zadolžen le za linijo za podplate, vendar je vsebino tožnikovega dela prepričljivo opredelila A.A.. Tožena stranka je upala, da bo tožnik na novem delovnem mestu ohranil zaposlitev, žal pa se je v mesecih avgusta in septembra 2011 pokazalo, da bo dela premalo, zaradi česar je bila prisiljena ukiniti tožnikovo delovno mesto. Prišlo je namreč do izpada naročil pri kooperantu G.. Poleg tega pa se je zmanjšalo tudi delo na področju kopit. Navedeno je prepričljivo pojasnil vodja prodaje H.H.. Čas od naročila do izdelave kopit ni nikoli daljši kot dva tedna. Zato tožena stranka v mesecu juliju 2011 ni mogla vedeti, kakšna bo proizvodnja kopit v jesenskem času. Pri toženi stranki je bila za sprejemanje in kontaktiranje s kupci zadolžena I.I., ki pa je v mesecu avgustu odšla na porodniški dopust in se je njeno delo porazdelilo na druge delavce. Vendar pa je prišlo pri navedeni delavki do izbrisa podatkov iz računalnika, zaradi česar tožena stranka ni mogla predložiti listinskih dokazov o korespondenci z naročniki glede posameznih proizvodov. V spornem času ni šlo za nobeno povečanje proizvodnje, temveč dejansko zaradi upada naročil za njeno zmanjšanje. Res je tožena stranka obrat obutve preselila v Srbijo, zaradi česar je morala material, ki ga je pošiljala tja, fakturirati hčerinskim družbam zaradi carinskih predpisov, vendar takšna prodaja toženi stranki ni prinašala dobička, oziroma da bi se iz tega naslova povečala prodaja. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijano sodbo tako, da tožnikove zahtevke v celoti zavrne oziroma podrejeno, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožnik v odgovoru na pritožbo navaja, da je sodišče v sporu pravilno razsodilo. Tožena stranka je bila z oceno njegove zdravstvene sposobnosti seznanjena že dne 16. 9. 2011. Ker so bile v posledici upada grobe moči desne roke ugotovljene omejitve pri delu, ga je tožena stranka še isti dan obvestila o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Tožena stranka je z njim dne 25. 7. 2011 sklenila novo pogodbo o zaposlitvi iz razloga, ker je bilo na njegovem delovnem mestu dovolj naročil za polno zaposlitev. V enem mesecu in pol ni moglo priti do zmanjšanja naročil in v tej posledici do upada prodaje. E.E. na zaslišanju ni znal pojasniti, zakaj je prenehala potreba po njegovem delu. Tožena stranka na podlagi izvedenih dokazov ni dokazala obstoj ekonomskih razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče zavrne pritožbo in v celoti potrdi sodbo sodišča prve stopnje. Priglaša tudi stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo v mejah pritožbenega izpodbijanja in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka ter na pravilno uporabo materialnega prava (2. odstavek 350. člena ZPP). Po takšnem preizkusu je ugotovilo, da vsebuje izpodbijana sodba v odločilnih dejstvih pravilne dejanske in pravne razloge. Sodišče prve stopnje je na ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Poleg tega tako v zvezi z izvedenim postopkom kot z izdano sodbo ni storilo nobene bistvene postopkovne kršitve, na katere je opozorila pritožba in na katere je moralo pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Zato pritožbeno sodišče na pritožbene navedbe tožene stranke še odgovarja: Iz izvedenih dokazov je razvidno, da je bil tožnik najprej zaposlen pri toženi stranki na delovnem mestu vodja linije kopit, na kar je s toženo stranko dne 25. 7. 2011 sklenil pogodbo o zaposlitvi na delovnem mestu izdelovanje in popravilo kopit, lesenih podplatov in napenjačev. Vendar je tožena stranka dne 1. 9. 2011 ukinila to delovno mesto in tožnika dne 16. 9. 2011 obvestila o nameravani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter mu nato dne 28. 9. 2011 dejansko podala takšno odpoved, skladno z določbo 1. alinee 1. odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in spremembe) zaradi ekonomskih, organizacijskih in strukturnih razlogov. Tožena stranka je v obrazložitvi pisne odpovedi pojasnila, da je reorganizacija proizvodnega programa družbe in načrt zniževanje fiksnih stroškov povzročil, da je potreba po tožnikovega opravljanju dela na delovnem mestu izdelovanje in popravilo kopit, lesenih podplatov in napenjačev pod pogoji pogodbe o zaposlitvi prenehala. Poleg tega je prišlo v obratu kopit, kjer je tožnik opravljal delo, zaradi racionalizacije stroškov poslovanja do selitve proizvodnje tudi na drugo lokacijo. Tožena stranka je preverila možnosti, če bi bilo tožnika možno zaposliti na drugem delu ali ga kako drugače prekvalificirati, vendar je ugotovila, da takšne možnosti takrat ni bilo oziroma so bila vsa druga ustrezna delovna mesta zasedena. Sodišče prve stopnje je v dokaznem postopku preizkusilo izpodbijano odpoved in ugotovilo, da zanjo ni bilo podanih utemeljenih odpovednih razlogov. Pritožbeno sodišče se s takšno ugotovitvijo prvostopenjskega sodišča v celoti strinja.

V konkretnem primeru je pravna podlaga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov opredeljena v določbi 1. alinee 1. odstavka 88. člena ZDR. Poslovni razlog pomeni prenehanje potreb po opravljanju določena dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških struktur ali podobnih razlogov na strani delodajalca. Vendar lahko delodajalec skladno z določbo 2. odstavka 88. člena ZDR odpove delavcu pogodbo o zaposlitvi le v primeru, če obstaja utemeljen razlog, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Pomembno je, da mora delodajalec dokazati, da obstojijo ekonomski, organizacijski, tehnološki, strukturni ali podobni razlogi, takšni razlogi pa morajo biti resnični in ne fiktivni. Vendar pa delodajalcu ni potrebno opravičevati sprememb v načinu poslovanja in organizaciji dela ali celo dokazovati njihove potrebnosti in smotrnosti. Poleg tega se delodajalec lahko odloči tudi za drugačno organizacijo oziroma način dela tako, da delovne naloge ustrezno razporedi med zaposlene ali jih celo odda zunanjim izvajalcem, seveda pa lahko prenese proizvodnjo na drugo lokacijo, kar vse je povsem v njegovi domeni. Sodišče ni pristojno presojati takšnih delodajalčevih odločitev. Z vidika obstoja utemeljenega poslovnega razloga preizkuša le, če je ta v resnici podan, in če ne gre zgolj za navidezni razlog ter za rešitve na strani delodajalca, ki pomenijo kršitev prepovedi diskriminacije.

Sodišče prve stopnje je v sporu na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo naslednja dejstva: - tožnik je bil zaposlen pri toženi stranki od dne 10. 4. 2000 dalje, pri čemer je po pogodbi o zaposlitvi z dne 1. 4. 2008 je opravljal dela in naloge vodje linije; - tožnik se je dne 11. 4. 2011 poškodoval na delovnem mestu in bil v bolniškem staležu do dne 23. 7. 2011. Dne 25. 7. 2011 je sklenil s toženo stranko novo pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas za delovno mesto izdelovanje in popravilo kopit, lesenih podplatov in napenjačev; - tožena stranka je dne 13. 9. 2011 izdala tožniku napotnico za preventivni zdravstveni pregled, tožnik je takšen pregled opravil dne 16. 9. 2011 v B. d.o.o., iz zdravniškega spričevala, ki ga je izdal navedeni center pa izhaja, da tožnik ni zmožen opravljati del, na katerih se zahteva groba moč desne roke, predvsem pri opravilih s tračno in krožno žago; - tožena stranka je dne 1. 9. 2011 ukinila tožnikovo delovno mesto, dne 16. 9. 2011 pa ga je obvestila o nameravani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi; - tožena stranka je dne 28. 9. 2011 podala tožniku redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov v posledici ugotovitve, da je zaradi racionalizacije in zniževanja stroškov poslovanja prenehala potreba po delu tožnika na delovnem mestu izdelovanje in popravilo kopit, lesenih podplatov in napenjačev, pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi z dne 25. 7. 2011; - tožniku je po izteku 45-dnevnega odpovednega roka dne 14. 11. 2011 prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki.

Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku štelo za dokazano, da tožena stranka v pisni odpovedi tožniku ni konkretizirala razloge, zakaj so postala dela, ki jih je opravljal tožnik po pogodbi o zaposlitvi z dne 25. 7. 2011, trajno nepotrebna. Tožena stranka je v pisni odpovedi pavšalno obrazložila ukrepe za racionalizacijo in zniževanja stroškov poslovanja. Tožnikovo delovno mesto izdelovanje in popravilo kopit, lesenih podplatov in napenjačev je ukinila dne 1. 9. 2011, to je dejansko po dobrem mesecu dni od sklenitve odpovedane pogodbe o zaposlitvi, čeprav so izpovedbe prič pokazale, da v tistem času ni prišlo do drastičnega zmanjšanja naročil na področju proizvodnje kopit, na katero je bilo vezano tožnikovo delovno mesto. V tej zvezi niti direktor C.C. niti takratni svetovalec uprave E.E., ki sta skupaj sprejela odločitev o odpovedi tožnikove pogodbe, nista znala prepričljivo pojasniti, zakaj je prenehala potreba po delu tožnika v tako hitrem času od sklenitve pogodbe o zaposlitvi. E.E. ni znal konkretno povedati, kako se je glasilo tožnikovo delovno mesto, obrazložil je le na splošno ukrepe za racionalizacijo poslovanja in strategijo razvoja tožene stranke od leta 2009 dalje, pri čemer enako kot direktor C.C. ni znal obrazložiti, kaj vse je tožnik delal od dne 15. 8. 2011 do 15. 9. 2011. Za presojo delovnega statusa tožnika je pomembno, da poleg obeh vodilnih delavcev tudi vodja linije … F.F. ni znal pojasniti, katere od nalog iz zadnje pogodbe o zaposlitvi so dejansko predstavljale tožnikovo delo, tem bolj iz razloga, ker je poslovna sekretarka A.A., ki je tožniku podala obvestilo o nameravani odpovedi z dne 16. 9. 2011, kot priča izpovedala, da je bil ravno F.F. tisti delavec, ki bi moral najbolj poznati delo tožnika pred odpovedjo pogodbe. Res je vodja prodaje H.H. izpovedal, da v mesecu avgustu ponavadi ni večjih naročil na področju kopit, vendar je potrdil, da najava naročil začne naraščati po 5. septembru in da sta september in oktober glede naročil nora meseca. Navedeno je smiselno pojasnil C.C., po katerem traja oddaja naročil v času od 15. avgusta do 20. septembra, pri čemer se zbiranje oziroma pridobivanje naročil zaključi do 5. oktobra. Kljub temu, da je tožena stranka vse od leta 2008 dalje, kot je izpovedal H.H., beležila padec proizvodnje in v tej posledici zmanjšano prodajo na področju kopit, stanje dviga naročil, ki je po izpovedbah C.C. in H.H. značilno za mesec september, potrjuje, da tožena stranka v spornem času ni imela vsebinske podlage za odpoved tožnikove pogodbe o zaposlitvi.

Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi v izpodbijani sodbi, da tožena stranka tudi odpovedi naročil s strani nekaterih partnerjev v mesecih avgusta in septembra 2011, na katere se je sklicevala, ni dokazala, saj glede tega ni predložila konkretnih listin, ki bi to potrjevale. Tožena stranka se je sicer proti koncu dokaznega postopka začela sklicevati, da je dobila odpovedano večje naročilo, vendar tega tudi v nadaljevanju ni dokazala. Poleg tega je tožena stranka šele v pritožbi navajala, da dokazov o zmanjšanju naročil oziroma korespondenci ni mogla predložiti zaradi odsotnosti delavke I.I., ki je delala na tem segmentu oziroma je prišlo pri njej do izbrisa podatkov iz računalnika. Po ugotovitvi pritožbenega sodišča predstavljajo zadnje navedbe novoto, ki se v pritožbenem postopku skladno z določbama 286. in 337. člena ZPP ne morejo upoštevati. Pritožbeno sodišče soglaša tudi z razlogi v izpodbijani sodbi, da se pavšalne izpovedbe prič o zmanjšanju naročil v spornem času ne morejo upoštevati, tem bolj iz razloga, ker je poslovno poročilo tožene stranke za leto 2011 (priloga A13) izkazovalo, da je bila prodaja v letu 2011 stabilna, pri čemer je imela tožena stranka v letu 2011 (priloga B7) iz naslova prodaje kopit večji izkupiček v primerjavi z letom 2010. Zato v konkretnem primeru tudi po ugotovitvi pritožbenega sodišča ni bilo izkazane vsebinske podlage, da je postalo tožnikovo delo po zadnji pogodbi o zaposlitvi trajno nepotrebno.

Ker niso podani pritožbeni razlogi niti ne razlogi, na katere je bilo potrebno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo in v celoti potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

Tožena stranka v pritožbi ni priglasila pritožbenih stroškov, takšne stroške je priglasil le tožnik v odgovoru na pritožbo. Pritožbeno sodišče je odločilo, da sam krije pritožbene stroške, saj njegov odgovor ni bistveno prispeval k rešitvi zadeve (1. odstavek 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 155. člena ZPP).