Jedro

Petnajstdnevni rok za plačilo sodne takse, ki je naveden v plačilnem nalogu, je prekluzivni rok in kot tak po samem zakonu nepodaljšljiv. Da bo sodišče štelo dolžnikovo pritožbo za umaknjeno, če v petnajst dnevnem roku od prejema naloga taksa ne bo plačana, je zapisano v samem nalogu. Da je nalog prejel, pa je pritožnik izrecno priznal. Zato je po nepotrebnem klical na „pisarniški urad Vrhovnega sodišča RS“. S sklicevanjem na pojasnilo, ki da ga je tam dobil, pa ne more doseči podaljšanja prekluzivnega roka. Te pritožbene navedbe pa tudi ni z ničemer dokazal.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom (procesno dejanje 17, v nadaljevanju PD) je sodišče prve stopnje pritožbo dolžnika z dne 22. 1. 2019 (PD 13) proti sklepu o začetku postopka osebnega stečaja z dne 11. 2. 2019 (PD 4) štelo za umaknjeno. Podlago za tako odločitev je našlo v tretjem odstavku 105.a člena ZPP. Po tem določilu se v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP pritožba šteje za umaknjeno, če taksa za pritožbo ni pravočasno plačana, pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse pa niso podani.

2. Proti temu sklepu se je dolžnik pravočasno pritožil (PD 18) z vlogo, imenovano _Ugovor zoper sklep_. V njej je opozoril na svoje zdravstveno stanje in materialni položaj, ki da se je še poslabšal, saj so mu _14. 1. 2019 odklopili vodo, 9. 3. 2019 pa nameravali izklopiti še električni tok_. Bil je dvakrat pri zdravniku, _advokat, ki od 9. 3. 2019 skuša urejati_ _njegove premoženjskopravne posle, pa je do vsega ravnodušen._ Pojasnil je, da je bil njegov zahtevek za brezplačno pravno pomoč zavrnjen. Navedel je, da je sodno takso _plačal šele s pomočjo sreče v igralnem salonu 11. 3. 2019_, ker 20,50 EUR, kolikor znaša taksa za pritožbeni postopek, _ni uspel pridobiti na drug način._ Po prejemu plačilnega naloga je 30. 1. 2019 poklical _pisarniški urad Vrhovnega sodišča RS, kjer mu je bilo pojasnjeno, da se sodna taksa lahko plača kasneje._ Plačilni nalog je poslal tudi _advokatu, ki pa ga ni poučil o sankcijah._ Iz njegovega pritožbenega predloga smiselno izhaja, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz spisa, ki je pritožbenemu sodišču dostopen v elektronski obliki, je razvidno, da je sodišče prve stopnje po vložitvi pritožbe (PD 13) dolžniku 24. 1. 2019 izdalo plačilni nalog (PD 14), s katerim mu je naložilo, naj v petnajstih dneh plačilo sodne takse za pritožbo v znesku 20,50 EUR. Ta nalog je bil dolžniku vročen 30. 1. 2018, torej je rok za plačilo sodne takse pretekel 14. 2. 2019. Vendar dotlej taksa za pritožbeni postopek ni bila plačana. Vse to je razvidno tudi iz obrazložitve izpodbijanega sklepa. Petnajstdnevni rok za plačilo sodne takse, ki je naveden v plačilnem nalogu, je prekluzivni rok in kot tak po samem zakonu nepodaljšljiv. Da bo sodišče štelo dolžnikovo pritožbo za umaknjeno, če v petnajst dnevnem roku od prejema naloga taksa ne bo plačana, je zapisano v samem nalogu. Da je nalog prejel, pa je pritožnik izrecno priznal. Zato je po nepotrebnem klical na „pisarniški urad Vrhovnega sodišča RS“. S sklicevanjem na pojasnilo, ki da ga je tam dobil, pa ne more doseči podaljšanja prekluzivnega roka. Sicer pa te pritožbene navedbe ni z ničemer dokazal. 5. Uspeti ne more niti z navedbo, da se mu je v igralnem salonu (šele) 11. 3. 2019 nasmehnila sreča, ki mu je omogočila, da je takso v znesku 20,50 EUR poravnal. Poravnal jo je pač prepozno.

6. Do tistih pritožbenih navedb, s katerimi dolžnik pojasnjuje svoja osebne razmerja, pa se pritožbeno sodišče ne opredeljuje, saj niso povezana z izpodbijanim sklepom (prvi odstavek 360. člena ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

7. Iz gornje obrazložitve je razvidno, da pritožba ni utemeljena. Zato jo je pritožbeno sodišče kot tako zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).