Jedro

Po materialnem pravu ni možen ustni dogovor glede odloga plačila zapadle davčne obveznosti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika z dne 20. 6. 2014 (I. točka izreka) in dolžniku naložilo, da mora povrniti upniku 597,63 EUR stroškov izvršilnega postopka, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne od dneva zapadlosti dalje do plačila (II. točka izreka). Ugotovilo je, da so v seznamu izvršilnih naslovov navedeni tako upnik kot dolžnik, posamezni izvršilni naslov, datum izvršljivosti posameznega izvršilnega naslova ter dolžnikova obveznost. Poslovne knjige so listine in če bi dolžnik dejansko preveril stanje poslovnih evidenc, bi lahko predložil listine in utemeljil svoje navedbe. Prav tako je zakoniti zastopnik dolžnika izpovedal, da je dobil izpis dolga, ki mu ni nasprotoval. V davčnem postopku ni možen ustni dogovor glede plačila obveznosti. Iz določb drugega odstavka 101. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju: ZDavP-2) in drugega odstavka 102. člena ZDavP-2 izhaja, da mora davčni zavezanec pri davčnem organu vložiti pisno vlogo za odpis oziroma delni odpis, odlog oziroma obročno plačilo davka. Davčni organ mora o tem odločiti pisno. Dokaznemu predlogu dolžnika z zaslišanjem priče A. A. ni ugodilo, ker njegova izpovedba ne bi pripeljala do njegove drugačne odločitve.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da Seznam izvršilnih naslovov z dne 19. 5. 2014 ni primeren izvršilni naslov v skladu z ZIZ in ne predstavlja listine, na podlagi katere je mogoče predlagati izvršbo. Seznam vsebuje seznam listin, ki niso priložene, in iz njega nista razvidna niti upnik niti dolžnik, razvidna pa tudi ni zapadlost domnevnih obveznosti. Preveril je svoje poslovne evidence, vendar te ne izkazujejo dolga do upnika. Upnik ni z ničemer konkretiziral in dokazal, da je pravilna višina terjatve, ki jo terja. Vtoževani znesek še ni zapadel v plačilo, zato ga upnik ni upravičen terjati iz razloga nezapadlosti terjatve, saj sta se z upnikom ustno dogovorila za odlog plačila, kar bi se tudi potrdilo z zaslišanjem priče A. A. Sodišče prve stopnje je neutemeljeno in nesubstancirano zavrnilo njegov dokazni predlog z zaslišanjem te priče. Če bi sodišče prve stopnje izvedlo zaslišanje priče A. A., ki bi predstavil dejansko stanje med upnikom in njim glede odloga plačila upnikove terjatve, bi moralo slediti dogovoru med upnikom in njim, s katerim je bila upnikova terjatev odložena, ne glede na določila ZDavP-2, saj mu nikoli ni bilo predočeno, da ustno zaprosilo ne zadostuje za odlog plačila.

3. Sodišče prve stopnje je vročilo pritožbo upniku s pozivom, vendar ta odgovora na pritožbo ni vložil. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Dolžnik v pritožbi zgolj ponavlja svoje ugovorne trditve, nanje pa je popolno in pravilno odgovorilo že sodišče prve stopnje. Po vpogledu v Seznam izvršilnih naslovov z dne 19. 5. 2014 (priloga A1) je pravilno ugotovilo, da so v njem navedeni tako upnik kot dolžnik, posamezni izvršilni naslov, datum izvršljivosti posameznega izvršilnega naslova ter dolžnikova obveznost. Prav tako so navedene obresti in stroški pri vsakem posameznem izvršilnem naslovu. Pravilno je zaključilo, da je cit. seznam izvršilnih naslovov sestavljen v skladu z 9. točko drugega odstavka 145. člena ZDavP-2 v zvezi s prvim odstavkom 146. člena ZIZ, da predstavlja izvršilni naslov po 3. točki drugega odstavka 17. člena ZIZ in da je primeren za izvršbo po prvem odstavku 21. člena ZIZ.

6. Tudi glede višine upnikove terjatve, ki izhaja iz seznama izvršilnih naslovov, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo ugovorne trditve dolžnika, da upnik ni izkazal njene višine in da je preveril svoje poslovne evidence, ki pa dolga ne izkazujejo. Pravilno je štelo, da so poslovne knjige listine in če bi dolžnik dejansko preveril stanje svojih poslovnih evidenc, bi lahko te listine tudi predložil. Poleg tega je zakoniti zastopnik dolžnika na naroku izpovedal, da je dobil izpis dolga, ki mu ni nasprotoval. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da so bile dolžnikove trditve glede višine upnikove terjatve pavšalne in dokazno povsem nepodprte.

7. Neutemeljen je bil ugovor dolžnika glede odloga plačila oziroma nezapadlosti upnikove terjatve. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, po materialnem pravu sploh ni možen ustni dogovor glede odloga plačila zapadle davčne obveznosti. Drugi in tretji odstavek 102. člena ZDavP-2 določata, da mora davčni zavezanec vložiti pri davčnem organu pisno vlogo za odpis oziroma delni odpis, odlog oziroma obročno plačila davka. Davčni organ pisno odloči o odpisu, odlogu oziroma obročnem plačilu v roku 30 dni od prejema popolne vloge. Pisne vloge dolžnik ni podal, kot je povedal njegov zakoniti zastopnik in je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje. Glede na takšno materialnopravno podlago možnosti odloga plačila davka, sodišče prve stopnje pravilno ni izvajalo dokaza z zaslišanjem priče A. A., saj njegova izpovedba ne bi pripeljala do njegove drugačne odločitve. Dolžnik v pritožbi neutemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje nesubstancirano zavrnilo njegov dokazni predlog z zaslišanjem te priče, da bi to pričo moralo zaslišati, da bi se na ta način lahko ugotovilo dejansko stanje, da sodišče prve stopnje ni razčistilo vseh okoliščin ustnega dogovora o odlogu plačila upnikove terjatve za čas, ki še ni potekel ter da mu ni bilo predočeno, da ustno zaprosilo za odlog plačila ne zadostuje.

8. Utemeljena tudi ni pritožba dolžnika glede stroškov izvršilnega postopka, ki jih je sodišče prve stopnje priznalo upniku. Upnik ni neutemeljeno in preuranjeno vložil predloga za izvršbo, ker je dolžnik dolžan plačati po izvršilnem naslovu. Tega ni storil prostovoljno, zato so bili izvršilni stroški v zvezi s predlogom za izvršbo in odgovorom na ugovor potrebni za izvršbo po petem odstavku 38. člena ZIZ.

9. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena in prvim odstavkom 366. člena ZPP ter s 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo dolžnika kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

10. Dolžnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka, ker mu jih upnik ni neutemeljeno povzročil (šesti odstavek 38. člena ZIZ), in ker s pritožbo ni uspel (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in s 15. členom ZIZ).