Jedro

Če o ugovoru zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja zaradi trajnega presežka delavca odloča zbor delavcev, mora biti ugotovljeno, kateri delavci s pravico glasovanja so bili navzoči, o ugovoru pa se mora tudi glasovati, sicer se šteje, da zbor delavcev o ugovoru ni odločil, posledica tega pa je molk drugostopenjskega organa.

Izrek

Pritožbi se ugodi, razveljavi se izpodbijana sodba in vrne zadeva sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje in sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da se zavrne tožbeni zahtevek tožnika Z. S., da se razveljavi sklep o prenehanju delovnega razmerja tožniku z dne 15.9.1993, potrjen s sklepom zbora delavcev z dne 13.5.1994, ter, da se ugotovi, da je bil tožnik Z.S. v delovnem razmerju pri toženi stranki P. (zdaj v stečaju) do uvedbe stečajnega postopka dne 12.2.1996 in, da mu v zvezi s tem gredo vse pravice iz delovnega razmerja, od prenehanja delovnega razmerja do uvedbe stečajnega postopka, kakor tudi, da mu gredo vse pravice v zvezi z delovnim razmerjem tudi po uvedbi stečajnega postopka ter, da mu je tožena stranka dolžna plačati stroške tega postopka, vse v roku 8 dni in pod izvršbo.

Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožnik iz vseh zakonitih pritožbenih razlogov.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je preuranjeno zavrnilo tožbeni zahtevek,ker še ni popolno ugotovilo dejanskega stanja. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da dejansko stanje tudi glede procesne predpostavke še ni dovolj razčiščeno. Zlasti še ni razčiščeno, ali je zbor delavcev kot drugostopenjski organ pri toženi stranki, ki je na podlagi 4. odst. 57. čl. Pravilnika o delovnih razmerjih, odločil o ugovoru v postopku za varstvo pravic delavcev dne 18.4.1994. Iz zapisnika zbora delavcev z dne 12.4.1994 (priloga C/1) izhaja, da je bila obravnava ugovora preložena na ponedeljek 18.4.1994. Iz zapisnika o nadaljevanju zbora delavcev dne 18.4.1994 izhaja iz 2. točke dnevnega reda, da je zbor delavcev imel obravnavo o ugovorih zoper sklepe o prenehanju delovnega razmerja. Navedeno je, da je na podlagi predloga zbor delavcev sprejel sklepe, da se zavrnejo ugovori za prenehanje delovnega razmerja in sicer iz razlogov, ker so vsi delavci, z izjemo S. Z., izjavili, da so pripravljeni podpisati sporazum o ugotovitvi višine odpravnine in načinu njenega izplačila kot edinega razloga za vložitev ugovora. Pritožniki so bili obveščeni, da je prišlo do blokade žiro računa in pritožniki sprejmejo pojasnilo vodstva, da bi ob pogoju blokade žiro računa bilo mogoče, v primeru upoštevanja njihovega ugovora, izplačevati zgolj zajamčene OD in še to v naprej nedoločenih obdobjih. Z.S. ni sprejel sporazuma o ugotovitvi višine odpravnine in njenemu izplačilu ter vztraja, da mu delovno razmerje po v ugovoru naštetih razlogov ne preneha, pri čemer se posebej sklicuje na status sindikalnega zaupnika. Na razpravi je bilo ugotovljeno, da v bistvu ne ugovarjajo dejstvu, da jim je prenehalo delovno razmerje na zakonit način, da jih najbolj skrbi uresničitev njihovih pravic tako iz naslova izplačila odpravnine kot tudi drugih obveznosti podjetja. Nadalje je bilo govora o odpravnini in nič več o ugovoru tožeče stranke. Ta zapisnik je pripravil P. S., vendar s strani predsednice zbora delavcev M. K. ni podpisan. Iz tega zapisnika tudi ne izhaja, kateri navzoči so imeli pravico glasovanja kot delavci na zboru in kako so člani zbora, če so, glasovali o rešitvi ugovora tožnika; koliko jih je glasovalo za sklep, da se ugovor tožnika zavrne, oz. koliko jih je bilo proti oz. za, ali pa do takega glasovanja sploh ni prišlo. V kolikor ni bilo glasovanja in zbor delavcev ni odločil o zavrnitvi ugovora, bo treba šteti, da zbor delavcev o ugovoru ni odločil, kar pomeni, da je ugovor zadržal izvršitev sklepa o prenehanju delovnega razmerja, sklep tako ni postal izvršljiv. V takem primeru delovno razmerje ni prenehalo pred uvedbo stečaja tožniku.

V kolikor bo sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bil sklep zbora delavcev zakonit in veljaven, potem bo še razčistilo dejansko stanje glede zatrjevanja pritožnika, da je sindikat delal in da so zanj pri toženi stranki vedeli tudi odgovorni, kakor tudi, da je predsednik sindikata bil tožnik Z. S.. Preuranjen je zaključek sodišča prve stopnje, da je vprašanje obstoja in delovanja sindikata v podjetju P. nejasno in zapleteno. To stanje bo sodišče moralo še razjasniti in ali je utemeljen zaključek, da nihče od vodstva tožene stranke ni bil seznanjen z ustanovitvijo sindikata. Sodišče npr. ni ocenilo listine pod prilogo A/6, ki jo piše direktor AE D.G. sindikatu AE SC B., dne 18.2.1993, v katerem je med drugim tudi zapisano, da sindikat oz.

sindikalni poverjenec izpelje tajno glasovanje o njegovi zaupnici oz.

nezaupnici kot direktorju AE. Iz zapisnika članskega sestanka sindikata AE SC B. z dne 17.1.1993 (priloga B/8) izhaja, da je na tem sestanku bil prisoten J. G., kakor tudi D. G.. Na predzadnji strani je zapisano, da sta se J.G. in D.G. strinjala, da vsi postopki tečejo v sodelovanju s sindikatom oz. njihovo pravno službo. Nadalje iz priloge A/9 izhaja, da se je preko P. plačevala mesečna sindikalna članarina. Če bo potrebno, naj sodišče zasliši tudi J. G. in D. G. glede delovanja sindikata, ali sta vedela ali ne, zato izpovedba zaslišane priče P. S. ni podlaga za popolno ugotovitev dejanskega stanja, ko izraža lastno nevednost o obstoju sindikata. Nenavsezadnje naj tudi G. J. in D. G. izpovesta, ali sta vedela, da je sindikat vodil tožnik ali ne.

Dokazno bo treba oceniti tudi druge priloge npr. prilogo B 20, iz katere izhaja, da je predsednik S. B. območna organizacija sindikata pisal 11.3.1993 J. G. P. svoje mnenje o pripravi vzorcev in pogodbe o zaposlitvi in sklep o prenehanju delovnega razmerja. Dokazno je treba oceniti zapisnik članskega sestanka sindikata z dne 17.1.1993, ko je bil v navzočnosti J. G. in D. G. sprejet sklep, naj zunanja institucija SDK pregleda finančno poslovanje podjetja, zlasti prenos premoženja na novo ustanovljeno mešano podjetje. Zaradi navedenega je bilo treba tudi upoštevati pritožbene navedbe in sicer, da se tožnik ne strinja, da je razen nepravilnega postopka ugotavljanja presežka bil on tudi sindikalni zaupnik in da je bila vodstvu podjetja znana ustanovitev sindikata, kar dokazuje tudi sprotno odvajanje sindikalne članarine. Po potrebi naj se še dodatno zasliši tožečo stranko glede na trditev, da je vodstvo ves čas bilo seznanjeno s tem, da je tožnik sindikalni zaupnik. Če je potrebno, naj se zasliši tudi kot priča S. B..

V kolikor bo sodišče prve stopnje zaključilo, da je bil sklep o prenehanju delovnega razmerja nezakonit oz. do uvedbe stečajnega postopka ni bil izvršljiv, pa naj še ugotovi, ali je tožnik svoje denarne terjatve prijavil v stečaj, ali je bil s strani stečajnega organa napoten na postopek na delovno sodišče. To je pomembo tudi zaradi morebitnega odločanja o denarnih zahtevkih tožeče stranke, ki izhajajo oz. bi izhajali iz morebitnega nezakonitega prenehanja delovnega razmerja.

Zaradi navedenega je bilo treba pritožbi ugoditi, razveljaviti izpodbijano sodbo in vrniti zadevo sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje in odločanje.