Jedro

Ko postane v postopku izdaje gradbenega dovoljenja pravica razpolaganja z zemljiščem sporna, ker denacionalizacijski postopek za zemljišče še ni pravnomočno končan, je treba priznati denacionalizacijskemu upravičencu ali njegovemu pravnemu nasledniku položaj stranke v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, saj sicer drugače ne bi mogel učinkovito varovati svojih pravic, ki mu gredo po določbah Zakona o denacionalizaciji.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1650/95-13 z dne 28.2.2001.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 2. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, v nadaljevanju ZUS) ugodilo tožnikovi tožbi in odpravilo odločbo tožene stranke z dne 20.9.1995, in ji zadevo vrnilo v ponoven postopek. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Upravne enote v L., Izpostave B. z dne 8.8.1995, s katero je organ prve stopnje iz razloga, da pritožbo ni vložila upravičena oseba, zavrgel tožnikovo pritožbo zoper gradbeno dovoljenje, izdano prizadeti stranki za dokončanje del pri ureditvi lokala L 8 - drogerije v pritličju lamele B v objektu "F", ki stoji na zemljišču parc. št. 1204/1 in 1212/12, k.o. B. Sodišče prve stopnje navaja v obrazložitvi izpodbijane sodbe, da je izpodbijana odločba tožene stranke nezakonita. Napačno je stališče tožene stranke, da tožnik v postopku, v katerem je bilo izdano navedeno gradbeno dovoljenje, ne varuje svojih pravic oziroma pravnih interesov, ker navedenega gradbenega dovoljenja ni mogoče šteti za razpolaganje v smislu 88. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91, v nadaljevanju ZDen). Že Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v svojih sodbah sprejelo stališče, da je treba v primerih, ko postane v postopku izdaje gradbenega dovoljenja pravica razpolaganja z zemljiščem sporna, ker denacionalizacijski postopek še ni pravnomočno končan, priznati denacionalizacijskemu upravičencu ali njegovemu pravnemu nasledniku položaj stranke v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, saj sicer ne bi mogel učinkovito varovati svojih pravic, ki mu gredo po določbah ZDen. Iz podatkov upravnih spisov je razvidno, da teče denacionalizacijski postopek za zemljišče, na katerem stoji objekt "F" in da je tožnik eden izmed morebitnih denacionalizacijskih upravičencev. Ker ob odločanju tožene stranke v obravnavani zadevi denacionalizacijski postopek še ni bil pravnomočno končan, tožnik v postopku za izdajo navedenega gradbenega dovoljenja izkazuje svoj pravni interes in ima kot stranka tudi pravico do pritožbe.

Prizadeta stranka P.R. vlaga pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in razveljavi sodbo sodišča prve stopnje ter zadevo vrne v novo sojenje. Navaja, da je dne 11.12.1992 sklenila prodajno pogodbo z Gradbenim podjetjem G., katere predmet je bila prodaja in nakup lokala L 8, zgrajenega do III. gradbene faze. Navedena prodajna pogodba jo je zavezovala, da za dokončanje lokala pridobi na svoje stroške vso potrebno tehnično dokumentacijo in upravna dovoljenja. Zato je zaprosila za gradbeno dovoljenje za izvedbo dokončnih del. Na podlagi gradbenega dovoljenja je dne 6.11.1995 tudi že pridobila uporabno dovoljenje. Ker je zemljišče parc. št. 1204/1 k.o. B. zazidano stavbno zemljišče, na katerem stoji objekt, ki ni v lasti tožnika, ki je sicer res eden izmed denacionalizacijskih upravičencev, tožnik nima položaja stranke v postopku izdaje navedenega gradbenega dovoljenja, saj se po določbi 32. člena ZDen podržavljena zazidana stavbna zemljišča ne vračajo v naravi, razen, če je na njih zgrajen trajni objekt v lasti denacionalizacijskega upravičenca.

Tožeča stranka, tožena stranka in Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa na pritožbo niso odgovorili.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita. Upravičenost nastopati v upravnem postopku o konkretni stvari kot stranka pomeni, da mora biti podano določeno razmerje osebe do upravne stvari. Takšno razmerje je podano, če oseba izkaže, da v upravnem postopku varuje svoje pravice ali pravne koristi.

Da bi zakonodajalec zavaroval pravice denacionalizacijskih upravičencev, je v 88. členu ZDen določil, da z dnem uveljavitve tega zakona ni dopustno nobeno razpolaganje z nepremičninami oziroma premoženjem, glede katerega po določbah tega zakona obstaja dolžnost vrnitve. ZDen je začel veljati dne 7.12.1991. Glede na podatke upravnih spisov, na katere se sodišče prve stopnje pravilno sklicuje, pa ob odločanju tožene stranke še ni bil pravnomočno končan denacionalizacijski postopek za zemljišče, na katerem stoji objekt "F", za katerega je bilo po uveljavitvi ZDen izdano navedeno gradbeno dovoljenje. Ker denacionalizacijski postopek, uveden na zahtevo tožnika kot morebitnega denacionalizacijskega upravičenca, v času odločanja tožene stranke še ni bil pravnomočno končan, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da tožnik v postopku izdaje navedenega gradbenega dovoljenja izkazuje svoj pravni interes in ima kot stranka pravico do pritožbe. Na drugačno presojo ne morejo vplivati pritožbeni ugovori, ker okoliščine, na katere se sklicuje prizadeta stranka v pritožbi, niso pravno pomembne za presojo, ali ima tožnik položaj stranke v postopku izdaje navedenega gradbenega dovoljenja.

Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 73. člena ZUS kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.