Jedro

Škoda za tretjega v primeru prodaje nepremičnine na javni dražbi v izvršilnem postopku ni ista škoda kot za dolžnika, ki lahko pričakuje izgubo lastninske pravice. Ni mogoče zaključiti, da mu ne bo nastala težko nadomestljiva škoda, saj bi v primeru prodaje izgubil vsa upravičenja, ki sestavljajo lastninsko pravico in mu nikoli ne bi mogla biti povrnjena. Ni bistveno, da neka nepremičnina ni nujno življenjskega pomena in da je s tem ogrožena eksistenca tretjega. Pomembno je, da bo s prodajo nepovratno izgubljena vrednost njegovega solastnega deleža.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se spremeni izpodbijana III. točka izreka tako, da glasi: “Predlogu tretjega se ugodi in se odloži izvršba do poteka roka za vložitev tožbe tretjega oziroma do konca postopka s tožbo tretjega.”

II. Tretji in upnik D. krijeta vsak svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom razveljavilo sklep o izvršbi z dne 14. 1. 2013, ki je postal pravnomočen 14. 2. 2013, in ustavilo izvršilni postopek po predlogu drugega upnika ter razveljavilo morebiti opravljena izvršilna dejanja. Po pravnomočnosti sklepa se pri nepremičnini parc. št. 951/17 k.o. ... izbriše ID omejitev v korist navedenega upnika ID ...23748 (I. točka izreka). Zavrnilo je ugovor tretjega v drugih izvršilnih zadevah (II. točka izreka). Zavrnilo je predlog tretjega za odlog izvršbe (III. točka izreka). Tretjemu je naložilo, da mora povrniti tretjemu upniku nadaljnje izvršilne stroške 32,09 EUR v 8 dneh od prejema sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude do plačila (IV. točka izreka). Ugotovilo je, da tretji ni predložil dokaza o obstoju svoje pravice na predlaganem predmetu izvršbe niti ni s pravnomočno sodno odločbo ali kakšno drugo javno listino, z zasebno listino, ki ima naravo javne listine, izkazal obstoj svoje pravice ali obstoj svoje pravice oprl na dejstvih, ki so splošno znana. Iz priloženega sklepa o dedovanju je ugotoviti, da je tretji na zapuščinski obravnavi prejel volilo ter da je na podlagi sklepa o dedovanju D 109/2012, ki je postal pravnomočen 28. 8. 2012, vknjižena služnost stanovanja na predmetu izvršbe pod ID ...44149 z obveznostjo plačevanja ustreznega dela tekočih stanovanjskih stroškov. Tretji ima na podlagi vknjižene služnosti pravico uporabljati stanovanje tudi v primeru prodaje predmetne nepremičnine, ker so vse druge omejitve na nepremičnini vpisane po vpisu navedene pravice, razen vknjižbe hipoteke ID ...42767 v korist zastavnega upnika. Ni verjetno izkazal, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo, ki mu grozi oziroma da je ta nenadomestljiva. Pavšalno zatrjuje svoja vlaganja v nepremičnino, v nepremičnini lahko prebiva in se mu ne bo treba izseliti, kar ne predstavlja škode, ki je posledica prisilne izterjave denarne terjatve.

2. Zoper III. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tretji iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da iz njegovega ugovora zoper sklep o izvršbi in predloga za odlog izhaja, da je zatrjeval svojo lastninsko pravico na predmetu izvršbe in v dokaz predlagal zaslišanje dolžnika, ki bi vedel izpovedati glede njegovih vlaganj v nepremičnino, pri čemer so vlaganja podlaga za ugotovitev lastninske pravice na nepremičnini. Prav tako je v dokazovanje istih trditev predlagal lastno zaslišanje. Dokazi v izvršilnem ali pravdnem postopku niso samo listine (ali celo javne listine, katere izpostavlja sodišče), ampak imajo enako težo dokazi z zaslišanjem prič. Svojih navedb ne more dokazovati z listinami, lahko pa jih z zaslišanjem prič. Prav tako dejstvo, da lastninska razmerja glede sporne nepremičnine niso bila urejena v zapuščinskem postopku po pokojni materi dolžnika, ne more pomeniti izgube pravice ugotavljanja lastninske pravice. Sodišče nedvomno pozna razliko med vsebino lastninske in služnostne pravice. Ne more pa sprejeti in nedopustno je, da lahko sodišče enači posledice izgube lastninske pravice s kompenzacijo v obliki izvrševanja služnosti. Ni mogoče zaključiti, da mu ne more nastati nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda, ker bi obdržal služnostno pravico na nepremičnini, saj bi v tem primeru izgubil vsa ostala upravičenja, ki sestavljajo lastninsko pravico, in mu ta upravičenja nikoli ne bi mogla biti povrnjena.

3. Upnik D. je po pooblaščencu odgovoril na pritožbo. V odgovoru navaja, da tretji ni izkazal obstoja svoje pravice na nepremičnini s pravnomočno sodno odločbo, […], kot mu to nalaga prvi odstavek 73. člena ZIZ. Ni izkazal niti verjetnosti obstoja svoje pravice po drugem odstavku navedenega člena ZIZ.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tretji se sicer neutemeljeno sklicuje na predlagani dokaz za lastno zaslišanje in zaslišanje dolžnika. Po prvem odstavku 73. člena ZIZ sodišče na predlog tretjega, ki je zahteval, naj se izvršba na določen predmet izreče za nedopustno, odloži izvršbo glede tega predmeta, če tretji obstoj svoje pravice na predlaganem predmetu izvršbe izkaže s pravnomočno sodno odločbo ali kakšno drugo javno listino, z zasebno listino, ki ima naravo javne listine, ali če obstoj svoje pravice opira na dejstva, ki so splošno znana. Splošno znanih dejstev ni zatrjeval, za izkaz obstoja pravice pa ZIZ zahteva listininske dokaze. Razen sklepa o dedovanju in zgodovinskega zemljiškoknjižnega izpiska, v katerem ni solastnik nepremičnine, ni predložil listin.

6. Utemeljeno pa navaja, da samo dejstvo, da lastninska razmerja glede sporne nepremičnine niso bila urejena v zapuščinskem postopku po pokojni materi dolžnika, ne more pomeniti izgube pravice ugotavljanja lastninske pravice. Po drugem odstavku 73. člena ZIZ, če tretji obstoja svoje pravice na predlaganem predmetu izvršbe ne izkaže na način iz prejšnjega odstavka, sodišče na predlog tretjega odloži izvršbo glede tega predmeta, če tretji izkaže za verjetno obstoj svoje pravice in da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo. Škoda za tretjega v primeru prodaje nepremičnine na javni dražbi v izvršilnem postopku ni ista škoda kot za dolžnika, ki lahko pričakuje izgubo lastninske pravice. Prav ima, da ni mogoče zaključiti, da mu ne bo nastala težko nadomestljiva škoda, saj bi v primeru prodaje izgubil vsa upravičenja, ki sestavljajo lastninsko pravico in mu nikoli ne bi mogla biti povrnjena. Ni bistveno, da neka nepremičnina ni nujno življenjskega pomena in da je s tem ogrožena eksistenca tretjega. Pomembno je, da bo s prodajo nepovratno izgubljena vrednost njegovega solastnega deleža.(1) Smisel ugovora in tožbe zaradi nedopustnosti izvršbe tretjega je v tem, da tretji ohrani tiste pravice, katerih pravno varstvo bi bilo po opravljeni izvršbi zanj brez pravnega pomena.(2) Postopek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe sodišče izvede prednostno brez odlašanja (šesti odstavek 65. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 60. člena ZIZ). Glede na to bi s takojšnjo prodajo pretrpel težko nadomestljivo škodo, sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tretjega in spremenilo izpodbijano III. točko izreka tako, da je ugodilo predlogu tretjega in odložilo izvršbo do poteka roka za vložitev tožbe tretjega oziroma do konca postopka s tožbo tretjega (5. alineja 358. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

7. Tretji sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker mu jih upniki niso neutemeljeno povzročili (šesti odstavek 38. člena ZIZ).

8. Tudi upnik D. sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker ti niso bili potrebni za izvršbo po petem odstavku 38. člena ZIZ, saj z odgovorom ni pripomogel k odločitvi sodišča druge stopnje.

Op. št. (1): Sklep VSL I Ip 1403/2008: šlo je za prodajo garaže, ki naj bi bila skupno premoženje.

Op. št. (2): Sodba Vrhovnega sodišča RS II Ips 59/2005.