Jedro

Lastniki imajo pravico skupno upravljati stvar v solastnini in v 67. čl. SPZ so določena pravila skupnega upravljanja, vendar pa posamezni primeri upravljanja zahtevajo nujno ukrepanje, kar pa je omogočeno tudi z izdajo začasne odredbe, seveda če so izpolnjeni pogoji za takšno začasno odredbo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, zato se sklep z dne 16.8.2006 r a z v e l j a v i .

Pritožbi se ugodi, zato se sklep z dne 8.6.2006 r a z v e l j a v i in zadeva vrača sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 16.8.2006 pritožbo upnika zoper sklep Okrajnega sodišča v P. z dne 8.6.2006 zavrglo, zato ker pritožnik ni postopal po nalogu sodišča in v predpisanem roku predložil še dva izvoda pritožbe.

Zoper ta sklep se je pritožil upnik. V pritožbi navaja, da je bil prvi dolžnik R.B., ki je bivši policist, sodni pripravnik pri razpravljajočem sodniku. Sodnik bi se moral zaradi tega izločiti, tega ni storil, ampak je zadevo v zvezi z začasno odredbo obravnaval in predlog zavrnil. Pritožnik je podal pritožbo v dveh izvodih, vendar je sodnik izdal sklep, da mora upnik predložiti še dva izvoda pritožbe. Upnik je po svojem pooblaščencu osebno predal sodišču še dva izvoda pritožbe in je to sodišče potrdilo z datumom 10.7.2006. Dne 17.8.2006 pa je upnik prejel sklep sodnika, da se pritožba zavrže. Pritožba je utemeljena.

Iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje izdalo sklep, s katerim je pozvalo upnika, da predloži še dva izvoda pritožbe. Ugotovitve sodnika, ki je zadevo obravnaval v uradnem zaznamku na list. št. 11 spisa pa, da je pri izdaji sklepa, s katerim je sodišče pozvalo upnika, naj predloži še dva izvoda pritožbe, prišlo do pomote. To pomeni, da je pritožba vložena v pravilnem številu izvodov. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi upnika ugodilo ter sklep sodišča prve stopnje, s katerim je to pritožbo upnika zavrglo, razveljavilo (3. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s čl. 15 ZIZ).

Ker je bila pritožba upnika zoper sklep o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe, vložena pravočasno in tudi postopek z njo je bil izpeljan, je pritožbeno sodišče to pritožbo obravnavalo.

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 8.6.2006 predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo zato, ker upnik ni verjetno izkazal obstoj nedenarne terjatve oz., da bo upniku ta terjatev nastala.

Zoper ta sklep se je upnik pritožil in v pritožbi navaja, da je jasno in določno zapisal, da mu zaradi ravnanja dolžnikov, ki sta mu po sinu dolžnice prepovedala popraviti skupno streho, skozi katero zamaka v njegovo stanovanje, kar je ugotovitev izvedenca, nastaja škoda. Terjatev je več kot očitno izkazana in je v tem, da se prepreči nastajanje nove škode, ki zna biti vsak dan z deževjem večja in večja. Navedel je tudi, da odredba ne bo prizadejala nikakršne škode dolžnikoma, če jima prepove, da ga ovirata pri popravilu strehe, ker bosta tudi sicer morala pristopiti k popravilu strehe, ki je solastnina vseh strank. Navedel je, da bo odredba upravičena s sodnim postopkom, vendar je odredba nujna, da upniku ne bo nastajala nova škoda, še posebej, ker pretežno živi v N.. Obrazložitev izpodbijanega sklepa je povsem nerazumljiva, odločitev pa nepravilna. Upnik mora imeti varstvo v smeri, da mu sodišče omogoči izvedbo nujnih del, da svojo lastnino zaščiti pred nastajajočo večjo škodo, kar pa mu dolžnika preprečujeta. Listine, ki jih je predložil, so povsem dovolj za odločitev o izdaji začasne odredbe. Odredba se glasi na prepoved onemogočanja izvedbe popravil strehe z oviranjem takšnih del in z dostopom delavcev na streho.

Pritožba je utemeljena.

Upnik je predlagal izdajo začasne odredbe zaradi zavarovanja nedenarne terjatve po 272. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki predpisuje pogoje, kateri morajo biti izpolnjeni, da lahko sodišče izda začasno odredbo. Po določilih navedenega člena ZIZ sta predpisana dva pogoja, ki morata biti podana kumulativno. Eden od pogojev je, da mora biti verjetno izkazano, da terjatev obstoji ali da bo verjetno nastala (1. odst. 272. čl. ZIZ). Drugi pogoj pa je, da mora biti verjetno izkazana ena od treh predpostavk iz 2. odst. 272. čl. ZIZ. Verjeten obstoj terjatve je upnik izkazoval s sklicevanjem na navedbe v predlogu, in sicer, da so stranke solastniki hiše v P., da je upnik lastnik zgornje etaže, dolžnika pa spodnje. Nad njegovo etažo se nahaja skupna streha, ki je v slabem stanju in potrebna popravila. V stanovanje mu zamaka. Dolžnika ne dovolita popravila strehe, je pa to nujno, ker mu zamakanje v stanovanje povzroča precejšnjo škodo. To izhaja tudi iz mnenja izvedenca gradbene stroke, katerega je sodišču predložil. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do pravnorelevantnih trditev upnika in v razlogih sklepa jih tudi ni omenilo, ampak se je postavilo na stališče, da upnik verjetnosti terjatve ni izkazal in pripomnilo, da medsebojne obveze in dolžnosti v pogledu skupnih in solastnih stvari urejajo ustrezne določbe stvarnopravnega zakonika v 67. čl. SPZ. To sicer drži. Lastniki imajo pravico skupno upravljati stvar v solastnini in v 67. čl. SPZ so določena pravila skupnega upravljanja, vendar pa posamezni primeri upravljanja zahtevajo nujno ukrepanje, kar pa je omogočeno tudi z izdajo začasne odredbe, seveda če so izpolnjeni pogoji za takšno začasno odredbo. Ker pritožba upnika utemeljeno na to opozarja, je pritožbeno sodišče tej ugodilo ter izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V ponovnem postopku bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti navedene kršitve, se opredeliti do pravnorelevantnih trditev upnika in svojo odločitev tudi tako obrazložiti (3. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s čl. 15 ZIZ).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (3. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s čl. 15 ZIZ).