Jedro

Obveznost vzdrževanja dosegljivosti upravitelju ni odvisna od razloga, iz katerega se dolžnikovi kontaktni podatki spremenijo, nespoštovanje te obveznosti pa bi lahko bilo manj pomembno, samo kadar (in kolikor: tipično začasno) bi obstajal upravičen razlog zanj. Za zadevnega dolžnika to v bistvenem ne velja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Stečajni dolžnik se pritožuje zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje ugodilo ugovoru stečajne upraviteljice z dne 30. 11. 2023 ter ustavilo postopek odpusta dolžnikovih obveznosti in njegov predlog takšnega odpusta zavrnilo.

2. Pritožba ni utemeljena.

3. Pritožba se začne z napovedjo, da je zlasti usmerjena proti prvostopenjskim raz­logom glede obdobja po tem, ko je sodišče prve stopnje na naroku za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti 5. 2. 2024 odločanje o odpustu odložilo za tri mesece, da bi dolžnik v tem času izkazal resno namero izpolnjevanja svojih obveznosti. Pritožbeno sodišče pa poudarja, da že razlogi izpodbijanega sklepa za obdobje pred tem odlogom sami zadostujejo za zavrnitev odpusta.

4. Da bi upravitelj lahko izvrševal svojo obveznost nadzora nad dolžnikovimi prizadevanji za poplačilo upnikov (prim. prvi odstavek 399. člena in drugi odstavek 402. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ZFPPIPP), mora dolžnik z njim sodelovati in se na njegove pozive odzivati (prvi odstavek 383. b člena ZFPPIPP). Mora mu sporočiti elektronski naslov ali telefonsko številko in (kadar ta ni isti kot naslov njegovega prebivališča) poštni naslov, na katerih je zanesljivo dosegljiv (drugi odstavek 383. b člena ZFPPIPP), poleg tega pa nemudoma tudi vsako spremembo teh podatkov (šesti odstavek 384. člena ZFPPIPP). To torej po zakonu spada k obveznostim vsakega dolžnika (in je v dejanskem smislu predpogoj za to, da bi si z omenjenim prizadevanjem prislužil odpust, s katerim bodo njegovi upniki v določeni meri ostali nepoplačani). Dolžnik v tej zadevi je bil na te svoje dolžnosti še posebej, neposredno in večkrat opozorjen (gl. 10. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa: na naroku za vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja 29. 9. 2021, na uvodnem sestanku z upraviteljico 21. 10. 2021 in nekajkrat po elektronski poti), in to še preden je moral poleti 2022 zaradi izrečene prepovedi približevanja nekdanji partnerki A. A. zapustiti naslov v L., kjer sta dotlej prebivala, in oditi stanovat v M. k B. B. Tudi če držijo ugovorne trditve, ponovljene v pritožbi, da je takrat ostal brez elektronske tablice in telefona ter strehe nad glavo, bi bil to načeloma lahko upravičen razlog za začasno prekinitev kontakta z upraviteljico, vendar se dolžnik ne pred poletjem 2022 ne po tem v bistvenem ni držal svojih obveznosti sodelovanja z njo in odzivanja na njene pozive, zlasti glede iskanja zaposlitve, ter sporočanja sprememb kontaktnih podatkov (kot je natančno in celovito ugotovljeno in ocenjeno v 12.–17. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa).

5. Da dolžnik ni sam spremenil naslova prebivališča, ampak ga je k temu prisilila prepoved približevanja, v nasprotju z njegovim pritožbenim stališčem ni pomembno. Zgoraj razložena obveznost vzdrževanja dosegljivosti upravitelju ni odvisna od razloga, iz katerega se dolžnikovi kontaktni podatki spremenijo, nespoš­tovanje te obveznosti pa bi lahko bilo manj pomembno, samo kadar (in kolikor: tipično začasno) bi obstajal upravičen razlog zanj. Za zadevnega dolžnika to v bistvenem ne velja.

6. Med preizkusnim obdobjem mora dolžnik izpolnjevati tudi obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi, če je zaposlen; če pa ni, a je delazmožen, si mora prizadevati za zaposlitev in o teh prizadevanjih poročati upravitelju (prim. prvi odstavek 401. člena ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da si dolžnik poleg neodzivanja na upraviteljičine pozive tudi dejansko in brez utemeljenega razloga ni prizadeval za zaposlitev (gl. 17.–21. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa).

7. Ni utemeljeno pritožbeno stališče, da je dolžnik upravičeno pričakoval, da bo njegova nekdanja delodajalka (pri kateri je do 28. 2. 2024 delal dve uri dnevno) o prenehanju delovnega razmerja obvestila upraviteljico. To je moral storiti sam.

8. Sodišče prve stopnje ni storilo nobene kršitve s tem, da ni zaslišalo A. A. in B. B., kar je dolžniku pravilno pojasnilo že ob zavrnitvi teh dokaz­nih predlogov na naroku 5. 2. 2024: ali je dolžnik pri B. B. res lahko bival v zameno za to, da mu pomaga pri hišnih delih, in ali dolžnik res že leto in pol ni živel s svojo bivšo partnerko v L., ni niti sporno niti pravno odločilno (gl. 3. str. zapisnika o tem naroku), saj nič ne vpliva na zgoraj povzete zaključke o dolžnikovih kršitvah poročanja in prizadevanja za zaposlitev.

9. Dolžnik v pritožbi ni izkazal, da bi bil zaslišanje katere od navedenih prič predlagal „glede svojega psihičnega stanja“. Že zato ni utemeljen očitek kršitve določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se na podlagi prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP smiselno uporablja glede vprašanj, ki jih slednji zakon ne ureja. Takšne kršitve namreč pritožbeno sodišče ne išče samo (gl. drugi odstavek 350. člena ZPP). Poleg tega je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da dolžnik trditev o slabem psihičnem stanju ni podkrepil z nikakršno zdravstveno dokumentacijo, čemur pritožbeno sodišče dodaja, da so navedbe o tem stanju povsem posplošene (kolikor tega ni izrazilo že sodišče prve stopnje, ko je to trditev postavilo v navednice; gl. 21. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa).

10. Razlogi iz izpodbijanega sklepa, ki se nanašajo na čas po zgoraj navedenem trimesečnem odlogu (5. 2.–5. 5. 2024) odločanja o ugovoru proti odpustu dolžnikovih obveznosti, so po doslej obrazloženem samo še dodaten razlog za zavrnitev tega odpusta (celo če ta dodaten razlog ne bi obstajal, bi moral biti odpust zavrnjen). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnik ni spremenil dotedanjega neustreznega ravnanja. Le enkrat, 26. 3. 2024, je poklical upraviteljico, češ da se bo zaposlil in da bo računovodkinji naročil, naj ji pošlje pogodbo o zaposlitvi, ki pa je upraviteljica ni prejela. Ta je dolžnika takrat ravno tako zaman pozvala, naj ji sporoči ime banke, pri kateri želi odpreti račun, da lahko zanj pridobi obvezno soglasje sodišča; niti tega ji do 13. 5. 2024 ni sporočil (gl. 20. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa). Nasprotnega (ne enega ne drugega) v pritožbi ni dokazal. Priložil je izpis elektronskega sporočila s priponko (iz njenega imena ni jasno, kakšna je bila vsebina), ki naj bi ga bila C. C. poslala na elektronski naslov ...@gmai.com – prav tako, „gmai“, in lastnoročni dopis z imenom banke, ki pa ni niti datiran niti ni jasno, ali in kdaj naj bi bil upraviteljici poslan.

11. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker pritožbeno sodišče ni našlo nobenih, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. členom ZFPPIPP).