Jedro

Oškodovanec kot tožilec lahko prevzame kazenski pregon samo zoper tistega osumljenca in glede tistega kaznivega dejanja, za katero je državni tožilec zavrgel ovadbo oziroma odstopil od pregona, pri čemer oškodovanec ni vezan na pravno opredelitev kaznivega dejanja in pouk o tem, kaj lahko ukrene za uresničevanje svojih pravic. Oškodovanec kot tožilec lahko prevzame pregon za težje ali lažje kaznivo dejanje, kot ga je pravno opredelil državni tožilec, pod pogojem, da gre za isto dejanje (kot historični dogodek).

Izrek

Pritožba oškodovanca kot tožilca J.Š. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom na podlagi določila 3. odst. 76. čl. ZKP kot nepopolno in prepozno zavrglo vlogo oškodovanca kot tožilca J. Š. z dne 15.11.2006, dopolnjeno dne 3.1.2007, s katero je podal izjavo, da želi nadaljevati kazenski pregon zoper osumljene V. K. in druge, zaradi uvodoma navedenih kaznivih dejanj.

Zoper sklep se je pritožil oškodovanec kot tožilec iz vseh pritožbenih razlogov ter predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Pritožba ni utemeljena.

Oškodovanec kot tožilec lahko prevzame kazenski pregon samo zoper tistega osumljenca in glede tistega kaznivega dejanja, za katero je državni tožile zavrgel ovadbo oziroma odstopil od pregona, pri čemer oškodovanec ni vezan na pravno opredelitev kaznivega dejanja in pouk o tem, kaj lahko ukrene za uresničevanje svojih pravic. Oškodovanec kot tožilec lahko prevzame pregon za težje ali lažje kaznivo dejanje, kot ga je pravno opredelil državni tožilec, pod pogojem, da gre za isto dejanje kot historični dogodek. Odgovor na vprašanje, ali so v obravnavani zadevi izpolnjeni navedeni pogoji, bo sodišče prve stopnje našlo v kazenski ovadbi, ki jo je oškodovanec kot tožilec vložil zoper obdolženca oziroma v sklepu o zavrženju te ovadbe, s poizvedbami, kdaj je oškodovanec kot tožilec prejel sklep o zavrženju njegove ovadbe, pa tudi odgovor na vprašanje, ali je pravočasno prevzel pregon zoper obdolženca. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je oškodovanca kot tožilca najprej pozvalo, da vlogo dopolni tako, da sodišču sporoči, ali je predhodno na pristojno okrožno državno tožilstvo zoper imenovane obdolžence zaradi predmetnih kaznivih dejanj vložil kazensko ovadbo in ali je pristojno tožilstvo to kazensko ovadbo zavrglo. Po prejemu dopolnitve opravljenih poizvedb pri Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani pa je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da je oškodovanec kot tožilčevo izjavo o nadaljevanju predmetno vlogo podal prepozno. Oškodovanec kot tožilec je namreč zadnji sklep o zavrženju kazenske ovadbe, ki jo je torej vložil zoper imenovane obdolžence zaradi predmetnih kaznivih dejanj, s strani Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani prejel 3.12.2005, vlogo za nadaljevanje kazenskega pregona pa je na nepristojno Okrajno sodišče v Ljubljani, Pravdni oddelek oddal šele 15.11.2006, torej nedvomno po izteku zakonitega 8 dnevnega roka, na katerega je bil opozorjen v omenjenem sklepu o zavrženju kazenske ovadbe. Pritožbena navedba oškodovanca kot tožilca, da je Okrožno državno tožilstvo zadnji sklep o zavrženju njegove kazenske ovadbe izdalo dne 29.1.2007 pod opr. št. Kr 1420/2006 pa je neupoštevna, saj ne more izpodbiti pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa.

Kazensko ovadbo, ki jo je Okrožno državno tožilstvo zavrglo z navedenim sklepom opr. št. Kt 1420/2006 z dne 29.1.2007, je namreč oškodovanec kot tožilec vložil zoper povsem druge osumljence oziroma obdolžene (R. V, , W. B., M. P., M. P. ) in to zaradi drugih kaznivih dejanj, torej zaradi povsem drugih historičnih dogodkov kot so dogodki v predmetni vlogi oškodovanca kot tožilca. Glede na vse navedeno je sodišče druge stopnje pritožbo oškodovanca kot tožilca zavrnilo kot neutemeljeno.