Jedro

Izjava o premoženjskem stanju stranke je formalna predpostavka za odločanje o njenem predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks. Če stranka ne predloži izjave o premoženjskem stanju gre za formalno pomanjkljivo vlogo, kar pomeni, da takšna vloga ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse.

2. Tožeča stranka vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (1) in v nadaljevanju v pritožbi navaja, da mora sodišče stranko pozvati, da dopolni vlogo, če ta ni popolna in da predloži dokaze. Ker prvo sodišče ni postopalo na takšen način, je kršilo določbe postopka iz 108. člena ZPP. Finančni podatki tožeče stranke so javni in dostopni. Sodišče bi po uradni dolžnosti lahko preverilo podatke o finančnem stanju tožeče stranke.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Na podlagi 168. člena ZPP se v pravdnem postopku glede oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks uporabljajo določbe zakona, ki ureja sodne takse. Sodišče lahko oprosti, odloži ali naloži obročno plačilo takse pravni osebi za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, če pravna oseba nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti (tretji odstavek 11. člena Zakon sodnih taksah (2)). Na podlagi drugega odstavka 12. člena ZST-1 mora stranka predložiti predlogu za oprostitev, odložitev ali obročno plačilo taks pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Podrobnejšo vsebino izjave o premoženjskem stanju in obliko obrazca, na katerem se izpolni izjava, prepiše minister, pristojen za pravosodje. Izjava o premoženjskem stanju pa vsebuje zlasti podatke stranke o premoženju, denarnih sredstvih in dohodkih iz dejavnosti v Republiki Sloveniji in v tujini. O oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks odloča sodišče prve stopnje na predlog stranke.

5. Izjava o premoženjskem stanju stranke je formalna predpostavka za odločanje o njenem predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks. Če stranka ne predloži izjave o premoženjskem stanju gre za formalno pomanjkljivo vlogo, kar v smislu določbe prvega odstavka 108. člena ZPP pomeni, da takšna vloga ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala. Sodišče prve stopnje bi zato moralo tožečo stranko pozvati, da vlogo dopolni tako, da predloži izjavo o premoženjskem stanju in jo hkrati opozoriti, da bo sodišče predlog za oprostitev plačila sodnih taks zavrglo, če tožena stranka te izjave ne bo predložila. Prvo sodišče lahko o utemeljenosti predloga za oprostitev plačila sodnih taks odloča šele, ko prejme izjavo o premoženjskem stanju.

6. Tožeča stranka je v predlogu za taksno oprostitev navedla, da nima priliva sredstev, ki bi omogočali plačilo sodne takse in da nima nobenega drugega premoženja, s katerim bi lahko plačala sodno takso. Tožeča stranka je še navedla, da bo ustrezne listine naknadno predložila. Ob takšni trditveni podlagi je tudi protispisna ugotovitev prvega sodišča, da tožeča stranka ni dala konkretnih navedb glede njenega premoženjskega stanja. Tožeča stranka le ni predložila dokazov, ki bi potrjevale njene navedbe, da je brez vsakršnih prilivov sredstev in da nima premoženja, s katerim bi lahko plačala sodno takso. Sodišče prve stopnje se v obrazložitvi sklepa sklicuje na sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 593/2013, iz katerega pa izhajajo drugačne okoliščine, zaradi katerih je bil predlog stranke za oprostitev plačila sodnih taks zavrnjen. Prva razlika je v tem, da je stranka v citirani zadevi predložila izjavo o premoženjskem stanju, kar pomeni, da predlog za oprostitev sodne takse ni bil formalno pomanjkljiv, pomanjkljiva pa je bila trditvena podlaga, ker je stranka zgolj pavšalno zatrjevala, da je v zelo slabem premoženjskem stanju, kar pa niso potrjevali dokazi, ki jih je predložila. Predlog v citirani gospodarski zadevi je bil zato utemeljeno zavrnjen iz razloga, ker stranka, ki ne razpolaga z nikakršnim premoženjem, mora to tudi trditi in izkazati, če pa z njim razpolaga, je dolžna trditi in izkazati, da ga ne more vnovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo takse ter zakaj ne. Pritožbeno sodišče zato ne sledi pritožbenim navedbam v delu, da bi sodišče prve stopnje moralo opraviti poizvedbe o finančnem stanju tožeče stranke in zato pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, da ni dolžnost sodišča, da brez ustrezne trditvene podlage izvaja dokazni postopek in zbira gradivo, na podlagi katerega nato odloči o oprostitvi, ampak je stranka tista, ki je dolžna sodišču predložiti podatke o svojem premoženjskem stanju.

7. Sodišče prve stopnje bo moralo v novem postopku pozvati tožečo stranko na podlagi 108. člena ZPP, da predloži izjavo o premoženjskem stanju in če bo tožeča stranka takšno izjavo predložila, bodo izpolnjeni pogoji za vsebinsko odločanje o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse za tožbo, pri čemer bo na tožeči stranki dokazno breme, da dokaže, da je brez vsakršnih prilivov sredstev in da nima drugega premoženja, s katerim bi lahko plačala sodno takso.

8. Pritožbeni razlogi so bili utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in razveljavilo sklep in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

(1) V nadaljevanju ZPP.

(2) V nadaljevanju ZST-1.