Jedro

Določba 185. člena ZZK-1 (sedaj pa 20a. člena ZZK-1C) je določala le tehniko vpisa stavbne pravice v zemljiško knjigo. Uporaba te določbe se nanaša izključno na tehniko vpisa, ni pa na njeni podlagi dopustno v nasprotju z načelom dispozitivnosti posegati v zemljiškoknjižni predlog.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklepi Okrajnega sodišča v Kranju: Dn. št. 8005/2010-2 z dne 13. 12. 2010, Dn. št. 8005/2010-5 z dne 30. 12. 2010 in Dn. št. 8005/2010-14 z dne 21. 03. 2011 se razveljavijo ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Dovoli se izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanih sklepov sodišča prve stopnje ter izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

III. Dovoli se ponoven vpis plombe.

Obrazložitev

1. V tej zemljiškoknjižni zadevi je predlagatelj predlagal vpis stavbne pravice.

2. Zemljiškoknjižni referent je 13. 12. 2010 izdal sklep, s katerim je dovolil odpis parc. št. 367/1 in vpis v nov zemljiškoknjižni vložek s prenosom lastninske pravice na podlagi dosedanjega pridobitnega naslova v korist V. G. in R. G., vsakega do ½. Pri tej novi vložni številki je nato dovolilo vpis stavbne pravice 367/1.SP ter odpis le-te v nov vložek. Tam pa je dovolilo vknjižbo „lastninske pravice za imetnika stavbne pravice“, to je M.. S 3. točko izreka pa je dovolilo vknjižbo stavbne pravice z opisom, kot izhaja iz predloga.

3. Proti sklepu zemljiškoknjižnega referenta sta ugovarjala V. in R. G.. Sodišče je v dveh ločenih sklepih njuna ugovora zavrnilo.

4. Nasprotna udeleženca vlagata zoper izpodbijana sklepa pritožbo. Uveljavljata vse pritožbene razloge ter predlagata spremembo izpodbijanega sklepa. Hkrati še vedno vztrajata pri zahtevi, naj se jima izroči kopija Navodila o ravnanju z zahtevki za vpis stavbne pravice, ki ga je izdalo Vrhovno sodišče RS. Bistvo pritožbe je, da sta v resnici s pogodbo ustanovila stavbno pravico v korist predlagatelja. Vendar pa sta ustanovila le stavbno pravico v omejenem obsegu, nikakor pa ne lastninske pravice, kot bi bilo mogoče razumeti iz izpodbijanega sklepa.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Z izrekom, kakršen je vsebovan v sklepu zemljiškoknjižnega referenta Dn. št. 8005/2010-2 z dne 13. 12. 2010, je bilo odločeno v nasprotju z načelom dispozitivnosti (125. člen ZZK-1 (1)). Pri tem tudi ni jasno, kakšna je vsebina vpisa pod točko 2. in 3. tega sklepa.

7. Sodišče prve stopnje v razlogih sicer pravilno pojasni, kakšna je (bila) tehnika vknjižbe stavbne pravice v skladu s 185. členom ZZK-1. To pa je, da se za vpis stavbne pravice odpre poseben vložek, pri katerem se vpiše imetnik stavbne pravice in se poočiti zemljiškoknjižna parcela, na kateri obstaja stavbna pravica.

8. Vendar se stavbna pravica vpiše v mejah le-te in nikakor ne preko nje. Torej ne tako, da bi bilo v lastninsko pravico poseženo prek opisa stavbne pravice v zavezovalnem in razpolagalnem pravnem poslu. Stavbna pravica je v pogodbi, ki vsebuje tako zavezovalni kot razpolagalni posel, tudi v resnici natančno opisana. Pojem zgradbe, ki pripada imetniku, je tu izrazito zamejen ter v ničemer ne posega v zgradbo, ki je na nepremičnini tožnika stala dotlej (2).

9. Nejasnost glede obsega stavbne pravice, ki jo je vpisalo sodišče prve stopnje, pa je v prej navedenem sklepu podana že zaradi terminološko nejasnega (in v celoti nepotrebnega, pa tudi nepravilnega) pojma „lastninska pravica za imetnika stavbne pravice“ v 2. točki tega sklepa. Poleg tega je podano tudi nasprotje med 2. in 3. točko tega sklepa. Izrek v teh dveh delih namreč ustvarja notranje nasprotje.

10. Izpodbijanega sklepa tako ni mogoče preizkusiti glede osrednjega vprašanja, kakšna vsebina stavbne pravice je bila vknjižena. Jasno pa je, da se vknjižba ne sklada s samim predlogom. V času odločanja veljaven 185. člen ZZK-1 je urejal le tehniko predlaganega zemljiškoknjižnega vpisa stavbne pravice. S tam navedeno tehniko se v samo vsebino pravice ni posegalo. Tako se tudi ni posegalo v samo vsebino predloga. Sodišče prve stopnje pa je storilo prav slednje.

11. Opisana kršitev določb ZZK-1 je narekovala razveljavitev tako obeh izpodbijanih sklepov kot tudi sklepa zemljiškoknjižne referentke. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče o predlogu odločiti ponovno, tokrat v njegovih mejah. Zaradi sprememb ZZK-1 (92. člen ZZK-1C (3)) bo moralo tudi upoštevati novo zemljiškoknjižno ureditev stavbne pravice (20.a člen ZZK-1C).

12. Procesno pooblastilo za razveljavitev je podano v 5. točki tretjega odstavka 161. člena ZZK-1. 13. Zahteva obeh pritožnikov, naj se jima vroči Navodilo Vrhovnega sodišča RS, ni predmet tega pritožbenega postopka. Jasno je, da sodišče vsebinske odločitve ne sme opreti na pravni vir, ki bi ne bil objavljen v Uradnem listu RS. To bi predstavljajo kršitev pravic obeh pritožnikov. Če pa pritožnika menita, da gre za informacijo javnega značaja, se morata obrniti na za to pristojno institucijo. To pa ni pritožbeno sodišče v tej zadevi.

(1) Zakon o zemljiški knjigi (Ur. l. RS, št. 58/2003).

(2) O pojmu zgradbe v širokem pomenu besede, ki obsega tudi različne napeljave, glej: Miha Juhart v: Stvarno pravo, GV Založba, Ljubljana 2007, stran 666. (3) Ur. l. RS, št. 25/2011.