Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pristojni organi izvršujejo odločbe pristojnih organov drugih držav članic na podlagi vzajemnega priznavanja odločb brez dodatnih formalnosti in pri odločanju presojajo le, ali so predložene ustrezne listine ter izpolnjeni drugi pogoji, ki jih določa zakon. Tako domače sodišče v postopku priznanja in izvršitve tuje odločbe odloča na podlagi odločbe, ki jo je treba izvršiti, potrdila iz priloge ZSKZDČEU in prevoda le-tega. Sodišče lahko zavrne priznanje in ne izvrši odločbe pristojnega organa države izdaje le v primeru, če je podan kakšen od razlogov nedopustnosti izvrševanja.
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje izreklo, da se odločba prekrškovnega organa v R. A. B. S., št. ... z dne 30. 10. 2012 prizna in izvrši, da je storilec bil z odločbo prekrškovnega organa v A. spoznan za odgovornega, ker je storil prekršek po drugem odstavku 103. člena Zakona o motornih vozilih in je na podlagi prvega odstavka 134. člena Zakona o motornih vozilih dolžan poravnati denarno sankcijo v višini 120,00 EUR po priloženem plačilnem nalogu v 15 dneh po pravnomočnosti tega sklepa ter da se bo denarna sankcija v višini 120,00 EUR, v kolikor je storilec v roku ne bo plačal, izterjala prisilno.
Zoper tak sklep se pritožuje storilec, smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja (3. točka 154. člena Zakona o prekrških - ZP-1). V pritožbi zatrjuje, da avtomobila ni vozil on, ker je avto prodal T. D., ki je ta prekršek naredila dan preden je naredila prepis avtomobila. Večkrat jo je klical in ji tudi poslal priporočeno pismo s položnico, ona pa mu je zatrdila, da je ta dolg že poravnala. Tudi v R. je klical in pisal, vendar ne priporočeno in ne ve kje se je ta pošta izgubila. Meni, da če pri nas radarji pokažejo kdo vozi, da je tudi v R. možno videti kdo je vozil. Če bi vozil on, bi že zdavnaj poravnal ta dolg.
Pritožba ni utemeljena.
V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje na podlagi Potrdila iz člena 4 Okvirnega sklepa Sveta ... o uporabi načela vzajemnega priznavanja denarnih kazni (list. št. 2 do 5 – v nadaljevanju potrdilo) ter priloženih dokazil tj. kazenske odredbe prekrškovnega organa v A. B. R. št. ... z dne 30. 10. 2012 v slovenskem prevodu (list. št. 6) in fotokopije vročilnice na list. št. 13 spisa ugotovilo, da je storilec bil z omenjeno odločbo o prekršku spoznan za odgovornega storitve prekrška po drugem odstavku 103. člena Zakona o motornih vozilih, saj v roku dveh tednov od vročitve poziva z dne 4. 9. 2012 prekrškovnemu organu v A. ni odgovoril na poziv, kdo je dne 22. 7. 2012 ob 16.41 uri vozil vozilo z reg. št. CE ... v občini M. na ... v smeri proti B. R., zaradi česar mu je na podlagi prvega odstavka 134. člena Zakona o motornih vozilih bila izrečena denarna sankcija v višini 120,00 EUR. Iz potrdila pod točko (g) izhaja, da je ta odločba postala pravnomočna 20. 11. 2012, iz točke (h) pa tudi, da je odločba dokončna in da je zadevna oseba torej storilec preko zastopnika ali osebno obveščen o pravici izpodbijanja odločbe in o roku za takšno pravno sredstvo, čemur pritrjuje tudi prevod odločbe prekrškovnega organa v A. na listni št. 6 ter fotokopija vročilnice na listni št. 13 spisa. Ob takšnih ugotovitvah je sodišče prve stopnje utemeljeno sklenilo, da se odločba prekrškovnega organa Republike Avstrije prizna in izvrši, saj so za priznanje in izvršitev izpolnjene vse predpostavke iz 74. in 75. člena Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (ZSKZDČEU).
V skladu s 3. členom ZSKZDČEU v postopkih po drugem delu ter po 10., 11. in 12. poglavju tega zakona pristojni organi v Republiki Sloveniji izvršujejo odločbe pristojnih organov drugih držav članic na podlagi vzajemnega priznavanja odločb brez dodatnih formalnosti in pri odločanju presojajo le, ali so predložene ustrezne listine ter izpolnjeni drugi pogoji, ki jih določa ta zakon. Tako domače sodišče v postopku priznanja in izvršitve tuje odločbe odloča na podlagi odločbe, ki jo je treba izvršiti, potrdila iz priloge ZSKZDČEU in prevoda le-tega. Sodišče lahko zavrne priznanje in ne izvrši odločbe pristojnega organa države izdaje le v primeru, če je podan kakšen od razlogov nedopustnosti izvrševanja, ki so našteti v 75. členu ZSKZDČEU, ne more pri odločanju o priznanju in izvršitvi odločbe pristojnega organa države izdaje presojati pravilnosti in zakonitosti odločbe pristojnega organa države izdaje.
Razlogom prvostopnega sodišča v izpodbijanem sklepu, da so izpolnjeni pogoji za priznanje in izvršitev odločbe o prekršku tujega prekrškovnega organa države članice EU in da ni podan noben izmed razlogov nedopustnosti priznanja in izvršitve, pritožnik ne oporeka, s svojimi pritožbenimi navedbami, da prekrška ni storil on, temveč T. D., ki ji je prodal osebno vozilo, s katerim je bil storjen prekršek, pri čemer sta prepis lastništva uredila šele naslednji dan po storitvi prekrška, pa skuša omajati pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja prekrškovnega organa v državi predlagateljici glede pravega storilca. Takšne navedbe, s katerimi storilec uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja glede pravega storilca prekrška, pa v postopku priznanja in izvršitve pravnomočne odločbe pristojnega organa držav članic EU ni mogoče uveljavljati. To bi lahko storilec problematiziral le v pravočasno vloženem odgovoru na poziv prekrškovnega organa, naj se v roku 2 tednov izjavi o tem, kdo je vozil motorno vozilo, kasneje pa tudi v rednem pravnem sredstvu, glede katerega je bil poučen ob prejemu odločbe tujega prekrškovnega organa 5. 11. 2012, saj to izkazuje povratnica na list. št. 13 spisa. Storilec sicer pavšalno zatrjuje, da je o pravem storilcu prekrška obvestil prekrškovni organ tuje države po telefonu in pisno (čeprav ne priporočeno), vendar tega z ničemer ne izkaže, zato pritožbeno sodišče ob vezanosti na načelo vzajemnega priznavanja in zaupanja med državami članicami EU, takšnim navedbam ne more slediti. Odločilna okoliščina za sprejeto odločitev je torej pravnomočna in dokončna odločba tujega prekrškovnega organa, ki je ob predpostavkah, ki jih določa ZSKZDČEU bila predložena našemu sodišču v priznanje in izvršitev. Zmotno ugotovitev dejanskega stanja pa storilec ni uveljavljal v pravnem sredstvu zoper odločbo tujega prekrškovnega organa, zato je s takimi navedbami v tem postopku, ko se ugotavljajo zgolj predpostavke za priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe, prepozen, saj to ni več postopek o prekršku, ampak le postopek za priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe pristojnega organa držav članic EU.
Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče storilčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).