Jedro

Tožnica kljub temu, da je bila pozvana, da mora namen, za katerega uveljavlja izredno denarno socialno pomoč, natančno navesti in tudi predložiti dokazila, ter je bilo primeroma še navedeno, kakšna dokazila naj predloži, razen, da je ponovila, da potrebuje izredno denarno socialno pomoč za omilitev materialne ogroženosti in vrnitev dolgov fizičnim osebam, ni predložila nobenega dokaza, ne neplačanih položnic ali računov, niti kakršnihkoli dokazov o zatrjevanih dolgovih. Ker je izredno denarno socialno pomoč zahtevala za poplačilo dolgov, ki jih ni izkazala, prav tako pa ni predložila neplačanih položnic ali računov, je sodišče prve stopnje utemeljeno izpodbijani odločbi štelo za pravilni in zakoniti in tožničin tožbeni zahtevek za dodelitev izredne denarne socialne pomoči zavrnilo. Po 1. odstavku 34. člena ZSVarPre mora v vlogi za izredno denarno socialno pomoč vlagatelj natančno navesti, za kakšen namen potrebuje pomoč, in opredeliti višino sredstev, ki jih potrebuje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek, da se odpravita odločba tožene stranke št. ... z dne 28. 12. 2015 in odločba Centra za socialno delo A. - B. št. ... z dne 3. 9. 2015 in da se ji prizna pravica do izredne denarne socialne pomoči. 2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica, smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da je dne 2. 9. 2015 na Centru za socialno delo A. - B. vložila vlogo za dodelitev izredne denarne socialne pomoči s potrebnimi dokazili. V mesecu oktobru 2014 ji je bila na istem centru neupravičeno odvzeta redna denarna socialna pomoč in varstveni dodatek, kar je razvidno iz bančnih izpiskov. V vlogi je navedla, zakaj nujno potrebuje denarno pomoč. Na centru za socialno delo so o njenem primeru seznanjeni, pa je bila kljub temu njena vloga zavrnjena. Poudarja, da so stroški mobitela, urbane, plačilo položnic pri C. najosnovnejši stroški. Zaradi neplačila teh stroškov bi imela resne posledice. Zato, da te stroške poravna, se je zadolžila pri fizičnih osebah, česar pa ne center in ne sodišče ni hotelo upoštevati. Sodišče prve stopnje je spregledalo njene bančne izpiske, iz katerih je razviden mesečni dohodek oziroma znesek, s katerim razpolaga.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja pravilno odločilo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je sodbo tudi ustrezno obrazložilo z dejanskimi in pravnimi razlogi. Pritožbeno sodišče dodatno poudarja naslednje:

5. Predmet sodne presoje sta v konkretnem primeru dokončna odločba tožene stranke št. ... z dne 28. 12. 2015, s katero je zavrnila tožničino pritožbo, vloženo zoper odločbo Centra za socialno delo A. - B. št. ... z dne 3. 9. 2015. S slednjo je Center za socialno delo A. - B. zavrnil tožničino vlogo za dodelitev izredne denarne socialne pomoči. Takšni odločbi je sodišče prve stopnje štelo za pravilni in zakoniti, s tem pa soglaša tudi pritožbeno sodišče. V obravnavani zadevi je sporno, ali tožnica izpolnjuje pogoje za dodelitev izredne denarne socialne pomoči. 6. Pravna podlaga za razrešitev sporne zadeve je podana v Zakonu o socialno varstvenih prejemkih (Ur. l. RS, št. 61/2010 s spremembami, v nadaljevanju ZSVarPre). Ta v 33. členu določa, da se kot posebna oblika denarne socialne pomoči dodeli izredna denarna socialna pomoč, če se ugotovi, da je samska oseba ali družina iz razlogov, na katere ni mogla ali ne more vplivati, znašla v položaju materialne ogroženosti oziroma, če izkazuje izredne stroške, ki so vezani na preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom ali z lastnim dohodkom družine, ne more pokriti. Izredna denarna socialna pomoč, torej predstavlja posebno obliko denarne socialne pomoči, ki je namenjena pokrivanju izrednih primerov oziroma razlogov, zaradi katerih se posameznik ali družina znajde v položaju materialne ogroženosti, na te razloge pa ne more vplivati. Obstojati mora nek poseben, izreden razlog, zaradi katerega je preživljanje posameznika ali družine ogroženo. V vlogi za izredno denarno socialno pomoč mora vlagatelj natančno navesti, za kakšen namen potrebuje pomoč in opredeliti višino sredstev, ki jih potrebuje (prvi odstavek 34. člena ZSVarPre).

7. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožnica pri pristojnem centru za socialno delo dne 2. 9. 2015 podala vlogo za priznanje pravice do izredne denarne socialne pomoči. V vlogi je pod rubriko 3 navedla, da pomoč potrebuje za ublažitev materialne stiske, ker dohodek, razviden iz bančnih izpiskov, ne zadošča niti za preživetje. Priložila je izpis prometa na transakcijskem računu za mesec junij, julij in avgust 2015. Center za socialno delo je tožnico z dopisom dne 9. 9. 2015 pozval k dopolnitvi vloge, za kakšen namen potrebuje pomoč in k predložitvi dokazov o materialni ogroženosti in primeroma navedel, kakšni so ti dokazi (fotokopije neplačanih računov, predračuni). Poleg tega je center za socialno delo tožnico pozval, da pred uveljavitvijo pravice do izredne denarne socialne pomoči, uveljavi pravice, do katerih bi lahko bila upravičena, to je do redne socialne pomoči in do varstvenega dodatka.

8. Na poziv centra za socialno delo je tožnica k vlogi z dne 28. 9. 2015 priložila dopolnjen obrazec, v katerem je pod rubriko 3 navedla, da ponavlja, da je namen ublažitev materialne stiske in da je glede na dohodke dolžna fizičnim osebam, da se je izognila sankcijam zaradi neplačanih položnic.

9. Gre za situacijo, ko tožnica, kljub temu, da je bila pozvana, da mora namen, za katerega potrebuje izredno denarno socialno pomoč, natančno navesti in tudi predložiti dokazila ter je bilo primeroma še navedeno kakšna dokazila naj predloži, pa tožnica razen, da je ponovila, da potrebuje izredno denarno socialno pomoč za omilitev materialne ogroženosti in za vrnitev dolgov fizičnim osebam, ni predložila nobenega dokaza, ne neplačanih položnic ali računov, niti kakršnihkoli dokazov o zatrjevanih dolgovih. Kot izhaja iz njenih vlog, je vztrajala pri tem, da je dovolj že to, da je prejemnica nizke pokojnine v znesku 91,07 EUR in da ji že na podlagi tega pripada izredna denarna socialna pomoč.

10. Enako tožnica fotokopij neplačanih položnic ali računov ni predložila sodišču, niti ni vloge ustrezno dopolnila, pač pa je vztrajala pri tem, da je že vse napisala. Na prvem naroku za glavno obravnavo je ponovno prinesla zgolj bančne izpiske, tokrat za mesec april, maj in junij 2015. 11. Ker je tožnica izredno denarno socialno pomoč zahtevala za poplačilo dolgov, ki jih ni izkazala, prav tako pa ni predložila neplačanih položnic ali računov, ne v predsodnem in ne v sodnem postopku, je sodišče prve stopnje utemeljeno izpodbijani odločbi štelo za pravilni in zakoniti in tožničin tožbeni zahtevek na podlagi prvega odstavka 34. člena ZSVarPre, zavrnilo. Glede na citirano določbo drugega odstavka mora namreč upravičenec do izredne denarne socialne pomoči prejeto pomoč uporabiti za namen, za katerega mu je bila dodeljena in namensko porabo sredstev naknadno tudi izkazati.

Iz namena, za katerega tožnica v vlogi navaja, da potrebuje izredno denarno socialno pomoč, to je zaradi materialne ogroženosti in za vračilo dolgov, tudi ne izhaja, da bi se tožnica znašla v pomanjkanju zaradi nenadnega ali izjemnega dogodka, torej da bi šlo za izreden primer, ki povzroči nastanek nepredvidljivih stroškov. Tožnica potrebuje sredstva za kritje rednih, vnaprej predvidljivih stroškov, čemur je namenjena redna denarna socialna pomoč in varstveni dodatek.

12. Ker so pritožbene navedbe neutemeljene, izpodbijana sodba pa pravilna in zakonita, je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP tožničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.