Jedro

Tožena stranka je ugotovitev, da je tožnik dejansko prejel odškodnino na podlagi izdanih sodb, oprla na molk tožnika v zvezi s prejetim pozivom, v katerem je bil opozorjen, da se bo v primeru molka štelo, da je odškodnino prejel. Po presoji sodišča navedeno ne zadošča za zaključek, da je tožnik odškodnino dejansko prejel, tudi iz razloga, ker zavarovalnica na poziv tožene stranke tega podatka ni posredovala. Navedene okoliščine tako ne dajejo dovolj trdne podlage za zaključek, da je tožnik dejansko pridobil premoženje ali dohodke, kar je pogoj za vračilo sredstev dodeljene BPP.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Celju, opr. št. Bpp 1427/2017 z dne 30. 3. 2017, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odločila, da mora tožnik Republiki Sloveniji povrniti znesek 6.427,67 EUR, izplačan iz naslova brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), in sicer v roku 30 dni od prejema odločbe. V obrazložitvi navaja, da je bila tožniku z odločbo z dne 27. 1. 2005 v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Celju opr. št. P 229/2003 dodeljena BPP. Tekom predmetnega pravdnega postopka je Okrožno sodišče v Celju najprej izdalo vmesno sodbo z dne 3. 9. 2008 (v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru z dne 3. 6. 2009), s katero je razsodilo, da je tožena stranka za posledice škodnega dogodka odgovorna v obsegu 70 %, BPP upravičenec pa v obsegu 30 %. Nadalje je to sodišče izdalo delno sodbo z dne 9. 6. 2010, s katero je razsodilo, da je tožena stranka dolžna plačati BPP upravičencu 13.069,41 EUR odškodnine za nepremoženjsko škodo z zamudnimi obrestmi, v presežku pa je zahtevek zavrnilo. Ta sodba je bila potrjena s sodbo Višjega sodišča v Celju z dne 7. 4. 2011. Nato pa je bilo z delno sodbo Okrožnega sodišča v Celju z dne 15. 2. 2012 v zvezi s sklepom tega sodišča z dne 6. 6. 2012 in sklepom Višjega sodišča v Celju z dne 10. 1. 2013 razsojeno, da je tožena stranka Zavarovalnica A. d.d. dolžna plačati BPP upravičencu še odškodnino za premoženjsko škodo v znesku 16.777,16 EUR z obrestmi in mesečno rento v znesku 49,62 EUR in da je tožena stranka BPP upravičencu dolžna povrniti 2.041,57 EUR stroškov pravdnega postopka. S sklepom Okrožnega sodišča v Celju z dne 18. 3. 2013, ki je postal pravnomočen 18. 4. 2013, je bil naziv delne sodbe tega sodišča z dne 15. 2. 2012 popravljen tako, da se je beseda „delna“ zamenjala z besedo „končna“. Glede na navedeno je tožena stranka najprej Zavarovalnico A. d.d. pozvala, da med drugim navede podatek o višini dejansko izplačanega zneska odškodnine v predmetni zadevi. Ker navedena zavarovalnica sodišču tega podatka ni posredovala, je tožena stranka BPP upravičenca pozvala, da v roku 8 dni sporoči, ali je tožena zavarovalnica odškodnino, dosojeno s predmetnima sodbama Okrožnega sodišča v Celju, poravnavala ter ga hkrati opozorila, da bo v primeru, če v postavljenem roku ne bo odgovoril, štela, da je prejel odškodnino. Tožnik na poziv sodišča ni odgovoril. Po določbi 48. člena ZBPP je tako zaključila, da je BPP upravičenec zaradi pridobitve premoženja dolžan povrniti stroške, ki so bili izplačani iz naslova BPP, v znesku 6.427,67 EUR.

2. Tožnik v laični tožbi navaja, da glede zneska 6.427,62 EUR v izpodbijani odločbi prosi za odlog ali zavrnitev zahtevka, ker tega denarja nima in ga zato ne more nakazati. Zaposlen ni, tako njega kot njune tri otroke preživlja žena, otroci pa so šoloobvezni. Iz tožbenih navedb izhaja, da tožnik smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

3. Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

4. Tožba je utemeljena.

5. V izpodbijanem sklepu tožena stranka kot pravno podlago za odločitev navaja določbo 48. člena ZBPP, po kateri je upravičenec do BPP, če je delno ali v celoti uspel v postopku in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča pridobil premoženje oziroma dohodke, dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova BPP, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka, oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom tega zakona. Po citirani določbi morata biti torej za obveznost povrnitve stroškov izpolnjena dva pogoja: uspeh prosilca v postopku ter dejanska pridobitev premoženja oziroma dohodkov, pri čemer predstavlja obseg vračila razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova BPP, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka. Po podatkih spisa sta bili v predmetnem pravdnem postopku izdani dve sodbi, na podlagi katerih je tožnik upravičen do prejema odškodnine v skupnem znesku 29.846,57 EUR (13.069,41 EUR za nepremoženjsko škodo in 16.777,16 EUR za premoženjsko škodo), prav tako je upravičen do mesečne rente v višini 49,62 EUR. Iz navedenega torej izhaja, da je tožnik v postopku delno uspel, v zadevi pa je tako sporen pogoj, ali je tožnik odškodnino dejansko prejel. 6. Tožena stranka se v zvezi z izpolnitvijo navedenega pogoja sklicuje na poziv, ki ga je poslala tožniku, da naj sporoči, ali je prejel odškodnino, ter na tožnikov molk na navedeni poziv. Iz podatkov spisa je razvidno, da je tožena stranka tožniku poslala poziv z dne 19. 10. 2015, ki mu je bil osebno vročen dne 6. 11. 2015, na katerega tožnik ni odgovoril. 7. Tožena stranka je ugotovitev, da je tožnik dejansko prejel odškodnino na podlagi izdanih predmetnih sodb, oprla na molk tožnika v zvezi s prejetim pozivom, v katerem je bil opozorjen, da se bo v primeru molka štelo, da je tožnik odškodnino prejel. Po presoji sodišča navedeno ne zadošča za zaključek, da je tožnik odškodnino dejansko prejel, tudi iz razloga, ker Zavarovalnica A, d.d. na poziv tožene stranke tega podatka sodišču ni posredovala. Navedene okoliščine tako ne dajejo dovolj trdne podlage za zaključek, da je tožnik dejansko pridobil premoženje ali dohodke, kar je pogoj za vračilo sredstev dodeljene BPP, ne glede na opozorilo v pozivu tožene stranke na posledice tožnikovega molka. Tako v obravnavanem primeru dejansko stanje o tem vprašanju ni bilo dovolj razčiščeno, organ, pristojen za BPP, pa je dolžan v postopku ob upoštevanju procesnih pravil pravilno in popolno ugotoviti dejansko stanje, v obravnavanem primeru torej, ali je tožnik dejansko pridobil kakšno premoženje na podlagi izdanih sodb. Navedeno organ ugotavlja na podlagi podatkov, pridobljenih po uradni dolžnosti, ter po potrebi tudi z zaslišanjem tožnika.

8. Tožnik v laični tožbi sicer izrecno ni izpodbijal predmetnega vprašanja, vendar je pri tem upoštevati, da je smiselno izpostavil svoje slabo premoženjsko stanje, iz katerega bi lahko, upoštevajoč tudi višino prisojene odškodnine in mesečne rente, izhajal sklep, da navedenih zneskov odškodnine ni prejel, kar tudi ni potrdila zavarovalnica, v pravdnem postopku tožena stranka, pri tem pa je dodatno upoštevati okoliščino, da je tožnik prava neuka stranka.

9. Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo ter odpravilo izpodbijani sklep na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. V ponovljenem postopku bo morala tožena stranka ugotoviti relevantna dejstva, torej ali je tožnik dejansko pridobil kakšno premoženje oziroma dohodke ter to tudi ustrezno obrazložiti.