Jedro

Da so v tem primeru pravno relevantna dejstva, od katerih je odvisen status kmeta, nastala pred iztekom roka za sprejem ponudbe (ta rok je po tožnikovih navedbah potekel 26. 3. 2020), kot že rečeno, izhaja iz odločbe o priznanju statusa kmeta z dne 26. 5. 2020. Iz nje je, kot ugotavlja drugostopenjski organ in čemur tožnik v tožbi ne oporeka, razvidno, da je bila ta izdana na podlagi prve alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ, in sicer tudi na podlagi izračuna vrednosti kmetijske proizvodnje za leto 2019 (4. stran drugostopenjske odločbe).

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ odobril pravni posel za pridobitev lastninske pravice na zemljišču parc. št. 1812/4 k. o. ..., sklenjen med A. A. kot prodajalko in B. B. kot kupcem (1. točka izreka), zavrnil odobritev pravnega posla za isto nepremičnino, sklenjen med isto prodajalko in tožnikom (2. točka izreka) ter odločil da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (3. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da sta ponudbo pravočasno sprejela tožnik in B. B. ter da sta oba pravočasno vložila zahtevi za odobritev pravnega posla. Upravni organ je odobril pravni posel, sklenjen z B. B., ker ima kot kmet mejaš močnejšo prednostno pravico od tožnika, ki bi imel status drugega kmeta, če bi organ tudi zanj štel, da je kmet. 3. Toženka je zavrnila tožnikovo pritožbo in stroškovni zahtevek tožnika in B. B. **Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu**

4. Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in zoper njo vlaga tožbo. V njej navaja, da je B. B. status kmeta pridobil po sprejemu ponudbe z odločbo z dne 26. 5. 2020. Meni, da ima ta odločba konstitutivni učinek in bi zato morala biti izdana že ob sprejemu ponudbe. Trdi, da bi moralo isto stališče o statusu kmeta kot za B. B. veljati tudi za tožnika. Opozarja, da predkupno pravico uveljavlja kot zakupnik in da jo priznava tudi prodajalka. Uveljavlja, da je kršena njegova pravica do enakega obravnavanja. Sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne istemu organu v ponoven postopek.

5. Sodišče je tožbo vročilo v odgovor toženki ter prizadetima strankama A. A. in B. B. Vsi sodišču predlagajo, naj tožbo zavrne.

**Odločanje po sodnici posameznici**

6. Sodišče je 6. 10. 2022 na podlagi tretje alineje drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) sprejelo sklep, da o zadevi odloča sodnica posameznica, in ga vročilo strankam.

**K I. točki izreka**

7. Tožba ni utemeljena.

8. Odobritev pravnega posla za promet s kmetijskimi zemljišči, gozdovi ali kmetijami, kot ga ureja III. poglavje Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ), je oblika usmerjanja pravnega prometa s tovrstnimi nepremičninami za doseganje ciljev prostorske in okoljske politike ter politike gospodarjenja s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči. Z ZKZ predpisan postopek prodaje teh zemljišč služi dejanski uveljavitvi predkupnih upravičenj, ki so določena v ZKZ za kmetijska zemljišča. Namen usmerjanje prometa s kmetijskimi zemljišči je v tem, da ta ostanejo v primarni pridelovalni funkciji v obsegu, ki je potreben za zagotovitev prehranske varnosti prebivalcev Slovenije.

9. V skladu s prvim odstavkom 23. člena ZKZ pri nakupu kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije predkupni upravičenci svojo pravico lahko uveljavljajo po naslednjem vrstnem redu: - solastnik; - kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj; zakupnik zemljišča, ki je naprodaj; - drug kmet; - kmetijska organizacija ali samostojni podjetnik posameznik, ki jima je zemljišče ali kmetija potrebna za opravljanje kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti; - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije za Republiko Slovenijo.

10. V obravnavani zadevi je sporno, ali ima uspeli kupec (v tem upravnem sporu prizadeta stranka) B. B. prednostno predkupno pravico pred tožnikom, ki v tožbi navaja, da je zakupnik predmetnega zemljišča in da ima status kmeta.

11. Upravni organ je B. B. prednostno pravico priznal na podlagi druge alineje prvega odstavka 23. člena ZKZ kot kmetu, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj. Kot tak ima glede na prvi odstavek 23. člena ZKZ prednost pred statusom, ki ga tožnik uveljavlja zase, to je kot zakupnikom in drugim kmetom.

12. Tožnik ne nasprotuje ugotovitvi, da je B. B. lastnik zemljišča, ki meji na zemljišče, ki je naprodaj, torej da je mejaš. Nasprotuje pa ugotovitvi, da ima status kmeta. V bistvenem navaja, da B. B. ob sprejemu ponudbe 10. 3. 2020 tega statusa še ni imel, saj ga je pridobil kasneje 26. 5. 2020 med samim postopkom. Meni, da naknadna pridobitev statusa ne velja za nazaj, da ima odločba konstitutiven učinek in da bi morala biti zato izdana že v času sprejema ponudbe. Trdi, da je B. B. s postopkom začel šele, ko je izvedel, da je ponudbo sprejel tudi tožnik, ter da se nikoli ni in ne bo ukvarjal s kmetijsko dejavnostjo.

13. Status kmeta je v postopku odobritve pravnega posla v povezavi z uveljavljanimi prednostnimi upravičenji predhodno vprašanje. Izpodbijana odločba se glede tega predhodnega vprašanja za B. B. opira na ugotovitev, da je bil temu z odločbo Upravne enote Brežice št. 330-379/2020/10 z dne 26. 5. 2020 priznan status kmeta, torej na že rešeno predhodno vprašanje.

14. Za presojo je pomembno, kako učinkuje navedena odločba o statusu kmeta. Posamezen sprejemnik ponudbe za prodajo kmetijskega zemljišča se namreč lahko sklicuje na položaj prednostnega upravičenca na določenem mestu le, če je pravno pomembne okoliščine za priznanje tega položaja izpolnjeval že ob sprejemu ponudbe oziroma najkasneje do izteka roka za sprejem ponudbe.

15. Za odločitev v obravnavanem primeru je bistveno, da je odločba o statusu kmeta s katero svoje predkupno upravičenje uveljavlja B. B., izdana na podlagi prve alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ. Da gre za odločbo izdano na tej podlagi, smiselno izhaja iz prvostopenjske odločbe (četrti odstavek na 5. strani prvostopenjske odločbe). Izrecno pa to (na 4. in 5. strani drugostopenjske odločbe) ugotavlja drugostopenjski organ. Tej ugotovitvi tožnik ne oporeka. Sodišče kljub temu dodaja, da iz odločbe št. 330-379/2020/10 z dne 26. 5. 2020, res izhaja, da je izdana na podlagi navedene določbe ZKZ, saj odločitev temelji na ugotavljanju dohodka iz kmetijske dejavnosti v letu 2019, torej v gospodarskem letu pred ugotavljanjem pogojev. Po prvi alineji prvega odstavka 24. člena ZKZ je namreč v smislu tega zakona kmet fizična oseba, ki je lastnica, zakupnica oziroma drugačna uporabnica kmetijskega zemljišča, to zemljišče obdeluje sama ali s pomočjo drugih, je za to obdelovanje ustrezno usposobljena in iz kmetijske dejavnosti pridobiva pomemben del dohodka. Drugi odstavek 24. člena ZKZ pa določa, da se kot pomemben dohodek iz kmetijske dejavnosti po tem zakonu šteje vrednost kmetijskih pridelkov na kmetiji, vključno s prihodki iz naslova ukrepov kmetijske politike in iz naslova državnih pomoči v gospodarskem letu pred ugotavljanjem pogojev, ki dosega najmanj 2/3 letne poprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji v istem obdobju.

16. V sodni praksi je ustaljeno stališče, da ima odločba o priznanju statusa kmeta, izdana na podlagi prve alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ, deklaratorno naravo.1 To pomeni, da se z njo ugotavlja obstoj določenega pravnega razmerja, pravice ali obveznosti oziroma pravnega stanja, ki ob izpolnjenih dejanskih okoliščinah obstaja že po samem zakonu. Deklarativna odločba zato praviloma učinkuje od tedaj, ko je nastalo pravno relevantno dejstvo.2 Da so v tem primeru pravno relevantna dejstva, od katerih je odvisen status kmeta, nastala pred iztekom roka za sprejem ponudbe (ta rok je po tožnikovih navedbah potekel 26. 3. 2020), kot že rečeno, izhaja iz odločbe o priznanju statusa kmeta z dne 26. 5. 2020. Iz nje je, kot ugotavlja drugostopenjski organ in čemur (kot rečeno) tožnik v tožbi ne oporeka, razvidno, da je bila ta izdana na podlagi prve alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ, in sicer tudi na podlagi izračuna vrednosti kmetijske proizvodnje za leto 2019 (4. stran drugostopenjske odločbe).

17. S tožbenimi navedbami, da se B. B. nikoli ni in ne bo ukvarjal s kmetijsko dejavnostjo, tožnik smiselno uveljavlja nepravilnost odločitve o priznanju statusa kmeta prizadeti stranki. Vendar pa gre pri tem zgolj za posplošeno tožbeno trditev, ki ne presega povzete navedbe. Z navedbami, ki pa jih tožnik v ničemer ne konkretizira niti ne izkaže, pa ne more uspeti.

18. Ker ima po povedanem B. B. prednostno pravico kot kmet mejaš, ki je po vrstnem redu iz prvega odstavka 23. člena ZKZ močnejša od prednostne pravice zakupnika in drugega kmeta, se tožnik ne more sklicevati na zatrjevani status zakupnika, niti ne more uspešno uveljavljati neenakega obravnavanja, glede učinkov odločb o status kmeta glede na prvo in četrto alinejo prvega odstavka 24. člena ZKZ.

19. Glede na navedeno je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

20. V tem upravnem sporu so se vse stranke pisno odpovedale glavni obravnavi. Po prvem odstavku 279. a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je sodišče v sporu zato odločilo na podlagi pisnih vlog in pisnih dokazov strank, brez glavne obravnave.

**K II. točki izreka**

21. Odločitev o stroških postopka, ki jih priglaša tožnik, temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

22. Ta odločitev vključuje tudi zavrnitev zahteve za povrnitev stroškov postopka prizadetima strankama B. B. in A. A. Ker ZUS-1 nima posebnih določb glede vprašanja povrnitve stroškov prizadetih strank, je glede tega treba na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 uporabiti Zakon o pravdnem postopku (ZPP), zlasti 154. in 155. člen. Prizadeti stranki sta v postopku uveljavljali, naj sodišče tožbo zavrže oziroma zavrne, kar pomeni, da sta s svojim zahtevkom uspela, vendar pa je sodišče presodilo, da s svojimi navedbami nista z ničemer prispevala k rešitvi zadeve. Zato je ocenilo, da priglašeni stroški niso bili potrebni.

1 Npr. sodbe tega sodišča U 2270/2006 z dne 11. 12. 2008, I U 1519/2010 z dne 22. 6. 2011, I U 791/2015 z dne 18. 8. 2015, I U 1340/2016 z dne 11. 7. 2017 in I U 114/2017 z dne 11. 5. 2018. 2 Npr. sodbi tega sodišča I U 1519/2010 z dne 22. 6. 2011 in I U 1340/2016 z dne 11. 7. 2017.