Jedro

Družba, ki je v zemljiški knjigi vpisana kot lastnica nepremičnin, ki so predmet predloga, je bila izbrisana iz sodnega registra po določbah ZFPPIPP, kar pomeni, da je treba glede pravnih posledic izbrisa uporabiti določbe tega zakona. Ker je družba že izbrisana, ima njeno premoženje v smislu zakona položaj po izbrisu „najdenega“ premoženja. Za take primere predvideva 443. člen ZFPPIPP uvedbo stečajnega postopka nad premoženjem družbe, na pa avtomatičnega prehoda premoženja na družbenike, za kar se zavzema pritožba.

Izrek

Pritožba se zavrne.

I. Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Ljubljani zavrnilo ugovor predlagateljev zoper sklep zemljiškoknjižne referentke, s katerim je bil zavrnjen predlog za vpis lastninske pravice na nepremičninah iz uvoda tega sklepa v k.o. T. Izpisek iz Poslovnega registra RS, na podlagi katerega je bil vpis predlagan, ni listina, ki bi lahko bila podlaga za vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi. V zemljiški knjigi vpisana družba je bila namreč izbrisana iz sodnega registra po uveljavitvi ZFPPIPP, zato je treba glede pravnih posledic izbrisa uporabiti ta predpis, ki pa za aktivo izbrisane družbe predvideva stečajni postopek.

2. Zoper sklep se pritožujeta predlagatelja in navajata, da sta prepričana, da je premoženje izbrisane družbe po samem zakonu prešlo na njena družbenika, saj nepremičnina ne more biti brez lastnika, na nepremičnini pa ni nikogar, ki bi glede te nepremičnine imel močnejšo pravico od družbenikov. Člen 41. Stvarnopravnega zakonika določa, da se z dedovanjem pridobi lastninska pravica s trenutkom smrti zapustnika, enako velja tudi v primeru izbrisa družbe. Nesprejemljivo je stališče sodišča, da bi morala družbenika družbe, ki je bila izbrisana proti njuni volji, zdaj začeti še z novim postopkom samo zato, da bi pridobila listino, sposobno za vpis.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je bila družba, ki je v zemljiški knjigi vpisana kot lastnica nepremičnin, ki so predmet predloga, izbrisana iz sodnega registra po določbah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), kar pomeni, da je treba glede pravnih posledic izbrisa uporabiti določbe tega zakona. Ker je družba že izbrisana, ima njeno premoženje v smislu zakona položaj po izbrisu „najdenega“ premoženja. Za take primere predvideva 443. člen ZFPPIPP uvedbo stečajnega postopka nad premoženjem družbe, na pa avtomatičnega prehoda premoženja na družbenike, za kar se zavzema pritožba. Ker izpis iz poslovnega registra ob povedanem ne izkazuje, da bi pritožnika pridobila lastninsko pravico na citiranih parcelah, je njun predlog za vpis lastninske pravice sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep, hkrati pa dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa (2. točka tretjega odstavka 161. Zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1).

5. V obravnavani zadevi je zemljiškoknjižno sodišče o vpisu odločilo pred 1. majem 2011, zato je bilo potrebno na podlagi drugega odstavka 91. člena in drugega odstavka 92. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) v tej zadevi uporabiti Zakon o zemljiški knjigi s pravili, ki so veljala pred spremembami (Uradni list RS, št. 58/03, 45/08 in 28/09).