Jedro

Odvzem starševske skrbi je najhujši poseg v pravico do družinskega življenja, ko je otrok ogrožen, in če je prepričljivo izkazano, da starš ne bo ponovno prevzel skrbi zanj.

Izrek

I. Pritožbi zoper sklep II N 145/2019 z dne 16. 10. 2023 se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v III. tč. delno spremeni tako, da se prvo nasprotni udeleženki odvzame mld. A. A., v ostalem delu III. in v delu II. tč. izreka sklepa, kjer je odločeno, da se mld. A. A. namesti k staršem prvega predlagatelja in v celoti VI., VII., VIII. in IX. tč. izreka se sklep razveljavi in se v navedenem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, v preostalem delu (I., del II. in III. - da se otrok odvzame B. A. in C. C., prvo predlagatelju in prvo nasprotni udeleženki - IV., V., XI., XII. in XIII. tč. izreka sklepa) pa se pritožba zavrne in se v izpodbijanem ter nerazveljavljenem in nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožbi zoper dopolnilni sklep II N 145/2019 z dne 21. 12. 2023 se ugodi in se ta sklep razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

III. Pritožbi zoper sklep II N 145/2019 z dne 17. 1. 2023 se ugodi in se ta sklep razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

IV. Pritožba zoper sklep II N 145/2019 z dne 22. 2. 2024 se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

V. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

_Odločitve sodišča prve stopnje_

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom II N 145/2019 z dne 16. 10. 20231 sklenilo, da se ugotovi, da je prvo predlagatelj oče mladoletnega otroka, ki ga je 28. 7. 2019 rodila prvo nasprotna udeleženka (I), da se otrok odvzame predlagatelju ter B. A. in C. C.,2 da se otroka najprej namesti v Krizni center za otroke - KCO D., nato pa k staršem prvega predlagatelja (II), da se prvo nasprotni udeleženki odvzame starševska skrb in se otroka namesti k staršem prvega predlagatelja (III),3 da se zaradi izvršitve sklepa pod II. in III. točko izreka tega sklepa imenuje izvršitelj, ki odvzem otroka opravi ob sodelovanju strokovne sodelavke centra za socialno delo (IV), da bodo v času od namestitve otroka v krizni center do 3. 1. 2024 stiki otroka s predlagateljem in njegovima staršema potekali v prostorih Kriznega centra za otroke ob navzočnosti strokovnega sodelavca CSD, enako tudi stiki s prvo nasprotno udeleženko in njenimi starši, vse po predhodnem dogovoru med CSD in Kriznim centrom za otroke (V), da bodo stiki med otrokom in nasprotno udeleženko po 3. 1. 2024 dalje potekali vsak tretji vikend v mesecu v navzočnosti staršev nasprotne udeleženke na njihovem naslovu, božične-novoletne praznike in ostale praznike bo otrok preživljal izmenjaje pri eni oziroma pri drugih starih starših, poletne počitnice polovico pri eni družini, polovico pa pri drugi oziroma skladno z dogovorom med družinama, s tem, da za prevoz otroka na stike na naslov od staršev prvo nasprotne udeleženke in za vrnitev otroka poskrbijo predlagatelji (VI), da bodo stiki med prvim predlagateljem in otrokom potekali v okviru skupnega gospodinjstva z njegovimi starši (VII), da je nasprotna udeleženka dolžna za preživljanje otroka plačevati mesečno preživnino v znesku 50,00 EUR od odvzema otroka dalje (VIII), da je prvo predlagatelj dolžna za preživljanje otroka plačevati mesečno preživnino v znesku 50,00 EUR od odvzema otroka dalje (IX), da se zavrnejo drugačni predlogi predlagateljev (X), da se izvršba po sklepu II N 145/2019-137 z dne 10. 11. 2022 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 438/2023 z dne 5. 4. 2023 ustavi (XI), da pravno sredstvo ne zdrži izvršitve te odločbe (XII), da ukrep iz II. in III. tč. izreka sklepa traja tri leta (XIII).

2. Z dopolnilnim sklepom z dne 21. 12. 2023 je sodišče prve stopnje sklenilo, da se starša prvo predlagatelja (druga predlagateljica in tretje predlagatelj) imenujeta za skrbnika otroka, in da pritožba ne zadrži izvršitve sklepa.

3. S sklepom z dne 17. 1. 2024 je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog prvo nasprotne udeleženke, da se podaljša namestitev otroka v Kriznem centru za otroke do odločitve sodišča druge stopnje glede pritožbe zoper sklep z dne 16. 10. 2023 (I/1), da stiki med otrokom in predlagatelji v času namestitve otroka v Kriznem centru za otroke trajajo na način določen v sklepu z dne 16. 10. 2023 do odločitve sodišča druge stopnje glede pritožbe zoper ta sklep (I/2), da stiki med otrokom in nasprotno udeleženko in njenimi starši v Kriznem centru za otroke trajajo na način, kot je določen v sklepu z dne 16. 10. 2023 do odločitve sodišča druge stopnje glede pritožbe zoper ta sklep (I/3).

4. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 22. 1. 2024 izdalo začasno odredbo, s katero je odločilo, da se VI. tč. sklepa sodišča prve stopnje z dne 16. 10. 2023 spremeni tako, da se stiki med otrokom in nasprotno udeleženko do pravnomočne odločitve v tej zadevi izvajajo v prostorih CSD, vsak drugi četrtek od 9.00 do 11.00, ob sodelovanju strokovne osebe, ki spremlja potek stikov in mesečno pripravi poročilo o poteku stikov in v navzočnosti drugo in tretje predlagatelja (I), da se prvi stik pod nadzorom opravi 1. 2. 2024 (II), da kar zahtevajo predlagatelji več ali drugače se zavrne (III), da pravno sredstvo ne zadrži izvršitve tega sklepa (IV)4. Zoper ta sklep je prvo nasprotna udeleženka vložila ugovor, ki ga je sodišče prve stopnje zavrnilo s sklepom z dne 22. 2. 2024. _**Povzetek navedb iz pritožbe zoper sklep z dne 16. 10. 2023**_

5. Prvo nasprotna udeleženka vlaga pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava.5

6. Sodišče prve stopnje ni časovno opredelilo, kdaj otrok zapusti KCO D. in se namesti pri starših prvo predlagatelja. Sklep v tem delu ni jasen, ker se ne ve, ali gre za datum 3. 1. 2024, ki je sicer omenjen v V. in VI. tč. sklepa.

7. Sodišče je prvo nasprotni udeleženki odvzelo starševsko skrb, kar je skrajni ukrep. V tej zadevi gre za specifično situacijo. Otrok, njegova starša in stari starši izhajajo iz romske družine, kjer so vrednote drugačne od preostalih družin. Nezaupanje do institucij je razlog, da se prvo nasprotna udeleženka in njena starša nista udeleževala sodnih postopkov. Prvo nasprotna udeleženke ni vedela, da ji grozi ukrep - odvzem otroka. Sklep sodišča, da pasivnost nasprotnih udeležencev pomeni, da niso pripravljeni poskrbeti za koristi otroka, je zato zmoten in v nasprotju z dejanskim stanjem, enako ugotovitev, da je otrok pri njih ogrožen. Sodišče ugotavlja, da otrok na prvo nasprotno udeleženko ni biološko navezan, pri tem se sklicuje na ugotovitve izvedenke, ne upošteva pa, da je prvo nasprotna udeleženka mati še dveh otrok, zato je starševsko pomoč za otroka našla v tem, da za otroka skrbita tudi njena starša. Prvo nasprotni udeleženki je treba dati možnost, da se kot mati za vzgojo in varstvo otroka ustrezno izobrazi in pripravi.

8. Ugotovitve izvedenke, da starša prvo nasprotne udeleženke nista primerna za vzgojo in varstvo otroka so zmotne, ker se ne upošteva specifika obravnavane družine. Otrok ne more biti nameščen k osebi, ki ne more biti skrbnik, ker ni mogoče pričakovati, da bo pravilno opravljala skrbniške obveznosti. Starša predlagatelja nista primerna za skrbnika. Sodišče ni upoštevalo zdravstvenih težav, ki jih ima drugo predlagateljica, ki je psihično bolna, redno jemlje močna zdravila (doreta in helex), zato ni sposobna skrbeti za otroka. Podobno je s tretje predlagateljem. Gre za osebo z zajetnim kriminalnim dosjejem, storilcem telesnih deliktov, ki je bil tudi obsojen za poskus posilstva petindvajsetletnega dekleta, kar izhaja tudi iz priloženega članka, ki se nanaša na tretje predlagatelja v zvezi s tem kaznivim dejanjem.

_**Povzetek navedb iz pritožbe zoper dopolnilni sklep z dne 21. 12. 2023**_

9. Prvo nasprotna udeleženka navaja, da vztraja pri navedbah, ki jih je dala v pritožbi zoper sklep z dne 16. 10. 2023. 10. Skrbnik ne more biti oseba, od katere glede na njene osebne lastnosti ni mogoče pričakovati, da bo pravilno opravljala skrbniške obveznosti. Skrbnica - drugo predlagateljica ima hude psihične težave, zato ni sposobna skrbeti za otroka, saj redno jemlje močna zdravila, zato ji že iz tega razloga otrok ne bi smel biti zaupan. Tudi tretje predlagatelj kot skrbnik otroka, ni primeren, ker gre za osebo z zajetnim kriminalnim dosjejem, med drugim je storil telesne delikte, zato se mu ne more prepustiti skrb za vzgojo in varstvo nad mladoletnim otrokom. Podelitev skrbništva staršem predlagatelja pomeni nevarnost za mladoletno deklico. Nikakor ne gre za ukrep, ki je v njeno korist. Da gre za neprimerni osebi, bodo izpovedale številne priče, sorodniki in sosedi, ki jim je družina predlagateljev - skrbnikov, poznana.6 _**Odgovor na pritožbo zoper dopolnilni sklep z dne 21. 12. 2023**_

11. Predlagatelji v odgovoru na pritožbo predlagajo njeno zavrnitev. Drugo predlagateljica ne jemlje zatrjevanih zdravil Dorete in Helexa. Nepomembna je preteklost tretje predlagatelja, ki trenutno opravlja funkcijo romskega svetnika v E. in vlaga velike napore, da bi otrok dobil vse, kar potrjuje za njegovo rast in zdrav razvoj, kar je edino pomembno in tehtno za presojo primernosti izvajanja skrbništva. Internetni članki in fotografije ter zaslišanje prič ne morejo izničiti mnenja izvedenke, ki je ugotovila pri drugo predlagateljici in tretje predlagatelju kompetence, ki zagotavljajo zdravo in kakovostno vzgojo otroka.

_**Povzetek navedb iz pritožbe zoper sklep z dne 17. 1. 2024**_

12. Prvo nasprotna udeleženka ni bila seznanjena s sklepom, da ji bo otrok odvzet. Za otroka je bilo lepo poskrbljeno, saj sta poleg nje za otroka skrbela tudi njena starša, sicer udeleženca tega postopka. Prvo nasprotna udeleženka je že v pritožbah zoper sklepa z dne 16. 10. 2023 in zoper dopolnilni sklep z dne 21. 12. 2023 navedla odločilna dejstva, ki kažejo, da je odločitev sodišča prve stopnje glede odvzema otroka prvo nasprotni udeleženki ter namestitev otroka najprej v krizni center, potem pa k očetovim staršem, napačna. Iz sklepa z dne 16. 10. 2023 ne izhaja, kdaj naj bi se deklica namestila k staršem predlagatelja. Datum 3. 1. 2024 se pojavi zgolj pri odločitvi v zvezi s stiki med otrokom in vsakim od staršev, nejasno pa je tudi, koga naj bi se sploh namestilo k staršem prvega predlagatelja, sodeč iz III. tč. sklepa celo prvo nasprotno udeleženko. Glede na nejasnosti in občutljivost zadeve je zato ob vložitvi prve pritožbe prvo nasprotna udeleženka vložila tudi predlog za izdajo začasne odredbe, s katero je sodišču predlagala, da se namestitev deklice v Kriznem centru za otroke - KCO D. podaljša do odločitve sodišča druge stopnje glede pritožbe zoper sklep z dne 16. 10. 2023 ter podaljša tako določen režim stikov. Sodišče ni dovolj skrbno presodilo sposobnosti starih staršev po očetovi strani glede skrbništva. Sodišče je presojalo primernost starih staršev zgolj na podlagi materialnih pogojev, ki jih imajo, ni preverjalo predkaznovanosti tretje predlagatelja in zdravstvenega stanja drugo predlagateljice. Prva nasprotna udeleženka je zatrjevala in dokazovala, da ima drugo predlagateljica zdravstvene probleme, da ni sposobna skrbeti za otroka zaradi psihične bolezni, in dejstva, da jemlje močna zdravila. Tretje predlagatelj je oseba z zajetnim kriminalnim dosjejem, je storilec telesnih deliktov, zato se mu že zaradi teh razlogov ne sme prepustiti skrb za varstvo in vzgojo mladoletne deklice. Otrok je dejansko že izročen dedku in babici po očetovi strani, zato je škoda otroku že povzročena. Predlagatelji so vložili predlog za izdajo začasne odredbe, namesto, da bi otroka pripeljali prvo nasprotni udeleženki na stik 18. 1. 2024. Sodišče je v večjem delu s sklepom z dne 22. 1. 2024 predlogu ugodilo in izdalo začasno odredbo, da se stiki med prvo nasprotno udeleženko in otrokom izvajajo v prostorih CSD E. ob navzočnosti strokovne osebe, ki spremlja potek stikov in v navzočnosti obeh staršev po materini strani. Glede na tako ravnanje predlagateljev ni za pričakovati, da bi delovali v korist otrok. Predlagatelji nimajo namena, da bi otrok z materjo ohranil vez. Ni moč zanemariti dejstva, da gre za dve romski družini v sporu, da spor izvira zaradi tega postopka, da taka situacija, ko se otroka odvzame eni družini in preda drugi, otroku ni v korist. Sodišče se pri odločitvi sklicuje na mnenje izvedenke. Prvo nasprotna udeleženka z izvedenko ni aktivno sodelovala zaradi pravne nepoučenosti, kar je izvedenka razlagala kot neskrbnost matere do otroka, češ, da se za otrokove koristi ne zanima. Take ugotovitve izvedenke so zmotne, ker ne upošteva specifičnosti situacije. Če mati ne gre k izvedenki še ne pomeni, da za otroka ni pripravljena skrbeti, toliko bolj, ker ni pričakovala tako skrajnega ukrepa, kot je odvzem otroka, še preden ji je bil sklep o odvzemu vročen. Povsem realno je pričakovanje, da bo po vloženi pritožbi pritožbeno sodišče deklico vrnilo materi. Sodišče ni upoštevalo dejstva, da prvo nasprotna udeleženka redno hodi na stike z deklico na CSD, da izkazuje pripravljenost stike stopnjevati in se izboriti za ustrezno skrb. V interesu otroka je, da se ga napoti v Krizni center za otroke KCO D. do odločitve sodišča druge stopnje.

_**Odgovor na pritožbo zoper sklep z dne 17. 1. 2024**_

13. Predlagatelji so vložili odgovor na pritožbo prepozno, zato pritožbeno sodišče odgovora ni upoštevalo.

_**Povzetek navedb iz pritožbe zoper sklep z dne 22. 2. 2024**_

14. Otrok je bil odvzet materi in dodeljen starim staršem po očetovi strani. Materi je sodišče sprva določilo stike na način, da naj bi otroka starši predlagatelja pripeljali k njej, kasneje pa je sodišče po vloženem predlogu za začasno odredbo, režim stikov spremenilo na način, da se stiki izvajajo v CSD E. Taka odločitev je za prvo nasprotno udeleženko in njeno družino neugodna, saj mora v E. Predlagateljev stikov prvo nasprotne udeleženke z otrokom ne dopuščajo. Njihove grožnje so realne. V dokaz je v spis vložila del dokumentacije družine predlagateljev, kjer nasprotna udeleženka sprašuje, kako se bo izvedel stik in kaj deklica počne, prejme pa odgovor, v katerem so grožnje, ki so podkrepljene s sliko pištole. Sporočilo je dovolj zgovorno, zato je prvo nasprotna udeleženka CSD pred stikom obvestila, da se na prvi stik ne upa, ker ji družina predlagateljev grozi. Predlagatelji otroka niso pripeljali na prvi stik 19. 1. 2024, čeprav bi ga morali. Zmotne so ugotovitve sodišča, da je družina prve nasprotne udeleženke grozila predlagateljem. Če so prejeli grožnje, zakaj potem niso dali prijave na policijo. V korist otroka je, da se ga predodeli in iztrga iz okolja, kjer so grožnje.

_**Odgovor na pritožbo zoper sklep z dne 22. 2. 2024**_

15. Predlagatelj prvo nasprotni udeleženki niti njenim članom družine niso grozili in tudi niso preprečevali stikov z otrokom. Facebook profil, iz katerega so bile poslane grožnje, ki jih zatrjuje prvo nasprotna udeleženka, so brez vsakršnega dvoma lažne, pogovor pa ponarejen, neresničen in neverodostojen - glede na prikazano profilno fotografijo, gre za lažni profil, s katerim je bil narejen pogovor, na katerega se sklicuje nasprotna udeleženka - gre namreč za tretji profil. _**Glede utemeljenosti pritožb**_

16. Pritožba zoper sklep z dne 16. 10. 2023 je delno utemeljena, pritožbi zoper dopolnilni sklep z dne 21. 12. 2023 in zoper sklep z dne 17. 1. 2024 sta utemeljeni, pritožba zoper sklep z dne 22. 2. 2024 ni utemeljena.

_**Glede kršitev postopka**_

17. Sodišče prve stopnje ni storilo formalnih kršitev postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče, upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1).7

18. Okoliščine odvzema otroka (dodatno) potrjujejo, da je sodišče prve stopnje zaradi varstva koristi otroka pravilno ocenilo, da je treba prvo nasprotni udeleženki in udeležencema vročiti sklep z dne 16. 10. 2023 skupaj z odvzemom otroka.8

19. Sodišče prve stopnje je v II. in III. tč. sklepa z dne 16. 10. 2023 sklenilo, da se otrok odvzame predlagatelju, prvo nasprotni udeleženki in njenima staršema, da se namesti v Kriznem centru za otroke - KCO D., v V. tč. pa, da bo otrok nameščen v KCO D. do 3. 1. 2024, kar izhaja tudi iz 20. in 21. tč. obrazložitve sklepa. Pritožbene navedbe, da odločitev o premestitvi otroka iz KCO D. k staršem predlagatelja časovno ni opredeljena, so zato neutemeljene.9

20. Prvo nasprotna udeleženka je otroka prepustila v varstvo in vzgojo svojim staršem. V postopku je bilo ugotovljeno, da prvo nasprotna udeleženka ob izdaji izpodbijanih sklepov ni sposobna prevzeti tudi zaradi osebnih lastnosti bremena varstva in vzgoje otroka, ali kot navaja v pritožbi, da potrebuje čas, da se kot "mati za vzgojo in varstvo otroka ustrezno izobrazi in pripravi", zato sodišče prve stopnje tudi ni ugotavljalo njenih bivalnih razmer.

_**Glede odvzema starševske skrbi prvo nasprotni udeleženki in glede odvzema otroka prvo nasprotni udeleženki**_

21. Odvzem starševske skrbi iz 176. člena Družinskega zakonika (DZ) je najhujši poseg v pravico do družinskega življenja, ko je otrok ogrožen, in če je prepričljivo izkazano, da starš ne bo ponovno prevzel skrbi zanj.10 Vrhovno sodišče je v sklepu II Ips 161/2013 pojasnilo, da pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za odvzem otroka staršem in pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za odvzem starševske skrbi (v času veljavnosti ZZZDR - roditeljske pravice), v zakonu niso zelo jasno razmejeni. Razlika naj bi bila v teži ravnanja ali opustitve roditelja oziroma v intenzivnosti kršitve roditeljske pravice, vendar je zelo težko določiti mejo, ko razlogi za odvzem otroka staršem prerastejo v razloge za odvzem roditeljske pravice. Pri izbiri enega in drugega ukrepa je najpomembnejša ocena, ali je verjetno, da se bodo razmere na strani staršev tako izboljšale, da se bodo otroci lahko vrniti k staršem in bodo ti lahko nadaljevali z njihovo vzgojo in varstvom. V primeru, ko je ponovna združitev oziroma rehabilitacija družine možna, je primernejši ukrep odvzem otroka staršem. Ukrep odvzem starševske skrbi pa pride v poštev takrat, ko iz okoliščin primera izhaja, da ni nobene možnosti oziroma izgledov, da bi starša lahko še kdaj prevzela skrb za otroka.

22. V konkretnem primeru je ogroženost otroka iz drugega odstavka 157. člena DZ izkazana, ker je dokazano, da je prvo nasprotna udeleženka opustila skrb za otroka, s tem, ko je varstvo in vzgojo otroka prepustila svojim staršem.11 Sodišče prve stopnje na podlagi mnenja izvedenke pravilno ugotavlja, da otrok na prvo nasprotno udeleženko ni biološko navezan. Glede na mnenja CSD in mnenje izvedenke so neprepričljive pritožbene navedbe, da je prvo nasprotna udeleženka, ker je mati še dveh otrok, starševsko pomoč za otroka našla v tem, da za otroka skrbita tudi njena starša. Kljub takim ugotovitvam sodišča prve stopnje, je pritožbeno sodišče pri presoji utemeljenosti ukrepa - odvzem starševske skrbi, ki ga je izreklo sodišče prve stopnje prvo nasprotni udeleženki, upoštevalo, da prvo nasprotna udeleženka ogroža otroka s pasivnimi in ne aktivnimi ravnanji,12 da je otroka rodila, ko je bila še mladoletna, da izhaja iz romske družina in s tem so povezane posebnosti te skupnosti, kot to izpostavlja pritožba, da je bilo v postopku dokazano, da imata njena starša neprimerne vzgojne metode do otroka prvo nasprotne udeleženke,13 da so bivalne razmere staršev prvo nasprotne udeleženke v preteklosti, tako pa je stanje tudi sedaj, neprimerne, da ima prvo nasprotna udeleženka mejne primarne intelektualne sposobnosti14 in znižano socialno - čustveno zrelost, kar je razlog, da se težje zaveda svojih napačnih ravnanj glede vzgoje in varstva otroka, da posledično težje predvideva in presoja vsakodnevne socialne situacije in s tem v zvezi težje prepozna socialno in čustveno stisko otroka, da so zmanjšane njene kapacitete glede upoštevanja širših potreb otroka glede bivanja, skrbi za zdravje, izobrazbo, prehrano, ipd., da je nagnjena bolj k zadovoljevanju lastnih potreb, da je do otroka čustveno distancirana. Skozi prizmo teh dejstev je treba vrednotiti njena ravnanja v času takoj po rojstvu otroka,15 in kasnejša ravnanja, ko je otroka v celoti prepustila v varstvo in vzgojo svojim staršem. Prva nasprotna udeleženka ima sedaj dodatno še dva otroka, je starejša, kot je bila v času rojstva prvega otroka, dodatno se je šolala, iz poročil CSD izhaja, da so se po odločitvi sodišča prve stopnje uspešno vzpostavili nadzorovanih stiki prvo nasprotne udeleženke z otrokom, kar so dodatne okoliščine, ki po oceni pritožbenega sodišča kažejo, da je (vsaj) preuranjen ukrep - odvzemu starševske skrbi - niso namreč izkazane okoliščine, ki bi potrjevale objektivno nezmožnost prvo nasprotne udeleženke, da v bodočnosti ne bi mogla izvajati starševsko skrb.16 Očitno je tudi sodišče prve stopnje menilo, da niso izkazani predpostavke, ki bi s stopnjo prepričanja potrjevale, da prvo nasprotna udeleženka ne bo v prihodnosti mogla opravljati starševske skrbi, saj je ukrep odvzema starševske skrbi časovno omejilo na tri leta, čeprav odvzem starševske skrbi po DZ ni časovno omejen17 - v 29. tč. sklepa pa je pojasnilo, da bo utemeljenost ukrepa zoper prvo nasprotno udeleženko preverilo po izteku roka teh let. Iz teh razlogov pritožbeno sodišče ocenjuje, da niso izpolnjeni pogoji za izrek ukrepa - odvzem starševske skrbi prvo nasprotni udeleženki. Ugotovljena dejstva pa prepričljivo potrjujejo, da so izpolnjeni pogoji za odvzem otroka prvo nasprotni udeleženki (in predlagatelju) za čas treh let. Prvo nasprotni udeleženki je zaradi koristi otroka dana opcija, da se kot mati za vzgojo in varstvo otroka ustrezno izobrazi in pripravi ter vzpostavi medsebojno navezanost z otrokom, kot to navaja v pritožbi, ker ji bo v nasprotnem primeru odvzeta starševska skrb. Taka odločitev je dodatno v korist otroka, s tem, da osvešča starša predlagatelja, če bo otrok dodeljen njima v skrbništvo, da vzpodbujata in zagotavljata stike otroka s prvo nasprotno udeleženko, ker bosta le na ta način zavarovala koristi otroka. V izogib zmotnim pričakovanjem v zvezi z odločitvijo v tem delu, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je sodišče prve stopnje ugotovilo številna dejstva, kar bo podrobneje obrazloženo v nadaljevanju, da starša prvo nasprotne udeleženke nista sposobna zagotoviti koristi otroka.

23. Prvo nasprotna udeleženka je opustila skrb za otroka, trenutno nima potrebnih starševskih kapacitet,18 stike z otrokom ima zgolj pod nadzorom, med družinama prvega predlagatelja in prvo nasprotne udeleženke obstajajo sovražni odnosi (grožnje, nasilje, ipd), zato se prvo nasprotna udeleženka v pritožbi neutemeljeno zavzema za skupno skrbništvo, ki naj bi potekalo na način, da bi bil otrok pri družini očeta ob koncu tedna, pri družini matere pa čez teden.

_**Glede namestitve otroka drugo predlagateljici in tretje predlagatelju, glede skrbništva otroka ter v zvezi s pritožbo zoper sklep z dne 17. 1. 2024 in glede pritožbe zoper sklep z dne 22. 2. 2024 ter glede določitve stikov iz sklepa z dne 16. 10. 2023**_

24. Sodišče prve stopnje je ugotovilo dejstva, ki kažejo, da starša prvo nasprotne udeleženke nista primerna za varstvo in vzgojo otroka, posebej iz razloga, ker imata neustrezne vzgojne metode. Sodišče prve stopnje je (predvsem) na podlagi izvedenskega mnenja ugotovilo, da otrok v odnosu s staršema prvo nasprotne udeleženke ne izkazuje varnih vzorcev navezanosti, čeprav je v času izdelave izvedenskega mnenja otrok z njima bival, da izvajata fizično kaznovanje (npr. fizično sta kaznovala otroka tudi ob prisotnosti izvedenke), da ne prepoznata čustvenega stanja otroka, da ne prepoznata potrebe, da bi se otrok socializiral, družil z vrstniki, da ne vidita potrebe, da bi otrok obiskoval vrtec, ker menita, da za otroka v celoti lahko poskrbita sama, da odtujujeta otroka od očeta in ne dopuščata stikov s predlagatelji, da otroka nista pripeljala k izvedenki, da bi se opravila interakcija otroka s straši predlagatelja, da ne sledita predlogom socialnih delavcev CSD, da živita v hiši 5x5 m, kjer biva večje število oseb, da hiša nima sanitarij, da ne zagotavljata otroku rednih in potrebnih zdravniških pregledov, da ne zagotavljata otroku varne baze. Starša predlagatelja imata bistveno boljše/dobre bivalne razmere, predvsem pa njune osebne lastnosti, kot jih je ugotovila izvedenka, potrjujejo ugotovitve sodišča prve stopnje, da bosta poskrbela za vključenost otroka v socialno okolje, da ga bosta vpisala v vrtec,19 da bosta poskrbela za redne zdravniške preglede otroka, za šolanje, ipd., da imata socialno čustveno zrelost in kapacitete, s katerimi bosta prepoznala in udejanjila koristi otroka. Glede na tako ugotovljena dejstva, ni nobenega dvoma, da sta starša predlagatelja bistveno bolj primerna, da se določita za skrbnika otroku, kot starša prvo nasprotne udeleženke, ki glede na ugotovljena dejstva tudi ne bi prepoznala in delovala v korist otroka.

25. Težava pa je v tem, ker je prvo nasprotna udeleženka v pritožbi zatrjevala, da tretje predlagatelj ni primeren za skrbnika, ker "gre za osebo z zajetnim kriminalnim dosjejem, storilcem tudi telesnih deliktov, ki je bil obsojen za poskus posilstva petindvajsetletnega dekleta" in v zvezi s temi dejstvi predlagala številne dokaze. Gre za novote, ki so v teh postopkih dovoljene, ki pa lahko vplivajo na presojo glede imenovanja staršev predlagatelja za skrbnika. Posebej je moteče dejstvo, da tretje predlagatelj ni seznanil CSD in izvedenke ter sodišče prve stopnje o teh dejstvih, da se sodišče prve stopnje, da teh dejstev v sklepu z dne 17. 1. 2024 ni opredelilo, da ni seznanilo CSD in izvedenko o teh dejstvih in posledično ob izdaji sklepov z dne 17. 1. 2024 in 22. 2. 2024 ni razpolagalo s strokovnimi mnenji, kjer bi se CSD in izvedenka opredelila glede teh spornih dejstev. Pritožbeno sodišče je zato moralo razveljaviti odločitev iz dopolnilnega sklepa z dne 21. 12. 2023, s katero sta bila za skrbnika postavljena drugo predlagateljica in tretje predlagatelj, odločitev iz sklepa z dne 16. 10. 2023 v delu, da se otrok namesti k staršem predlagatelja, posledično pa tudi sklep z dne 17. 1. 2024, kljub podatkom iz spisa (poročil CSD, navedb udeležencev in drugih listin), iz katerih verjetnostno izhaja, da se je otrok dobro vključil v novo okolje, da obiskuje vrtec, da stiki pod nadzorom prvo nasprotne udeleženke z otrokom uspešno potekajo, ipd., kar kaže, da otrok ni ogrožen, in da ne bi bilo v njegovo korist, če bi bil znova nameščen v Krizni center za otroke - KCO D. in še manj, če bi bil nameščen k staršem prvo nasprotne udeleženke.20 Sodišče prve stopnje mora po prejemu te odločbe pretehtati, ali je treba otrokove koristi zavarovati z začasno odredbo, ki bo izdana po uradni dolžnosti, da otrok ostane nameščen pri starših predlagatelja, če bo izkazano, da otrok tam ni ogrožen, tudi ob upoštevanju pritožbenih navedb, da je tretje predlagatelj storil številna kazniva dejanja in bil obsojen za poskus posilstva,21 otrok pa bo ogrožen s strani staršev prvo nasprotne udeleženke. Če pa bo izkazana ogroženost otroka s strani tretje predlagatelja, bo treba otroka začasno namestiti pri tretji osebi, ki pa glede na ugotovljene vzgojne metode in osebne lastnosti očitno ne moreta biti starša prve nasprotne udeleženke, tako da bo morda utemeljen predlog prvo nasprotne udeleženke za izdajo začasne odredbe, da se otrok znova začasno namesti v krizni center za otroke.

26. V novem postopku mora sodišče prve stopnje seznaniti CSD in izvedenko s pritožbenimi novotami, ki se nanašajo na kazenske postopke, ki so bili vodeni zoper tretje predlagatelja, da znova ocenita, ali je tretje predlagatelj primeren za skrbnika, zgolj dodatno pa še glede zatrjevanih psihičnih težav drugo predlagateljice, kar tudi izpostavlja pritožba. Šele na podlagi teh strokovnih mnenj bo mogoča presoja, ali sta starša predlagatelja primerna za skrbnika oziroma ali so utemeljene pritožbene navedbe, da so izpolnjene predpostavke iz 6. alineje 241. člena DZ, ki določa, da skrbnik ne more biti oseba, od katere, glede na njene osebne lastnosti ali razmerja z varovancem ali njegovimi starši, ni mogoče pričakovati, da bo pravilno opravljala skrbniške obveznosti.

27. Sodišče prve stopnje je v sklepu z dne 16. 10. 2023 sklenilo, da bodo stiki med otrok in prvo nasprotno udeleženko potekali na naslovu njenih staršev, kjer je otrok do sedaj živel, in v njihovi prisotnosti vsak tretji vikend, izmenično bo otrok med prazniki pri starših predlagatelja oziroma starših prvo nasprotne udeleženke, polovico letnih počitnic pri eni družini in polovico pri drugi družini. Razlogi sodišča prve stopnje za tako določene stike so bili prepričljivi in v korist otroka, saj so temeljili na mnenju izvedenke, čeprav bi morali biti glede na sporna razmerja med družinama bolj določno opredeljeni. Po izdaji sklepa z dne 16. 10. 2023 so predlagatelji prejeli grožnje družine prvo nasprotne udeleženke, da bodo otroka ugrabili (obstajala je tudi povečana nevarnost nasilja med družinama), kar je bil utemeljen razlog, da je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 22. 1. 2024 izdalo začasno odredbo, s katero je zavarovalo koristi otroka na način, da je do pravnomočnosti te zadeve določilo stike prvo nasprotne udeleženke z otrokom pod nadzorom in s tem spremenilo stike, kot so bili določeni s sklepom z dne 16. 10. 2023. Zaradi novih dejstev, ki so nastopili po izdaji tega sklepa, ki so povezani z odločitvijo o stikih, je bilo treba odločitev v tem delu razveljaviti, da sodišče prve stopnje v novem postopku izvedlo dokaze, kjer bodo izvedenki in CSD predstavljene nove okoliščine, na podlagi katerih bo treba znova oceniti, kakšni stiki so v korist otroka.

28. Glede pritožbenih navedb, ki se nanašajo na izdane začasne odredbe, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je začasno odredbo mogoče izdati pred glavnim postopkom, med njim ali po njem, dokler niso izpolnjeni pogoji za izvršbo (267. člen ZIZ). Pri tem pogoj za njeno izdajo ostaja enak ne glede na čas vložitve predloga. Prav tako je začasno odredbo pred glavnim postopkom, med njim ali po njem mogoče izdati ne glede na to, ali se o glavnem vprašanju odloča v pravdnem ali nepravdnem postopku. Začasne odredbe je v sporih med starši in otroki mogoče izdati na predlog zainteresirane stranke ali po uradni dolžnosti. Načelo oficialnosti, ki pomeni odstop od sicer v civilnem procesnem pravu splošno uveljavljanega načela dispozitivnosti, je v sporih med starši in otroki določeno zaradi varovanja koristi otrok (56. člen Ustave RS). Začasno odredbo je v sporih med starši in otroki po splošnih pravilih ZIZ mogoče izdati v enostranskem postopku, tj. brez sodelovanja nasprotne stranke ter ne da je obveščena o vložitvi predloga ter o postopku za izdajo začasne odredbe v teku. Za izvedbo tovrstnega postopka se odloči sodišče samo glede na okoliščine konkretnega primera, v 22. členu URS zahtevana kontradiktornost pa se zagotavlja naknadno, kar je v skladu z URS že večkrat potrdilo tudi Ustavno sodišče RS. 22 Vrhovno sodišče je v sklepu II Ips 50/2022 pojasnilo, da mora višje sodišče posebno pozornost posvetiti pritožbam v nepravdnih postopkih, ki se tičejo v zvezi z otrokom oziroma varovanjem njegovih koristi. Izpostavilo je, da je v DZ otrokova korist povzdignjena na raven načela. S tem je zakonodajalec poudaril in nadgradil pomen te vrednote in na zakonski ravni udejanjil ustavno odločbo, po kateri otroci uživajo posebno varstvo in skrb (prvi stavek prvega odstavka 56. člena URS). Čeprav je varovanje otrokove koristi v prvi vrsti dolžnost staršev (prvi odstavek 7. člena DZ), jo zakon naslavlja tudi na druge. V četrtem odstavku 7. člena DZ določa, da morajo državni organi, izvajalci javnih služb, nosilci javnih pooblastil, organi lokalnih skupnosti ter druge fizične in pravne osebe v vseh dejavnostih in postopkih v zvezi z otrokom skrbeti za korist otroka. S povzeto zahtevo je Republika Slovenija uresničila zavezo iz Konvencije o otrokovih pravicah (KOP), ki kot temelj varstvo otroka postavlja njegovo korist, jo postavlja kot osrednjo načelo KOP ter jo naslavlja na otrokove starše, skrbnika, na državne in zasebne ustanove za socialno varstvo, sodišča, upravne organe in zakonodajalca (prvi odstavek 3. člena KOP).

_**Odločitev pritožbenega sodišča**_

29. Pritožba zoper sklep z dne 16. 10. 2023 je delno utemeljena, zato je pritožbeno sodišče III. tč. sklepa delno spremenilo - delno pa razveljavilo, v delu II. tč. izreka sklepa, kjer je odločeno, da se ml. A. A. namesti k staršem prvega predlagatelja in v celoti VI., VII., VIII. in IX. tč. izreka je sklep razveljavi in v navedenem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, v preostalem delu (I., del II. - da se otrok odvzame staršem prvo nasprotne udeleženke - IV., V., XI., XII. in XIII,. tč. izreka sklepa) pa se pritožba zavrne in se v izpodbijanem ter nerazveljavljenem in nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

30. Pritožbi zoper dopolnilni sklep z dne 21. 12. 2023 in sklep z dne 17. 1. 2024 sta utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbama ugodilo ter dopolnilni sklep in sklep z dne 17. 1. 2024 razveljavilo ter v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

31. Pritožba zoper sklep z dne 22. 2. 2024 ni utemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

_**Glede razlogov za delno vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek**_ Po izdaji sklepa z dne 16. 10. 2023 so nastopile številne spremenjene okoliščine, v pritožbah so zatrjevane novote, ki so odločilne za presojo, zato je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, pritožbeno sodišče pa glede na naravo stvari in okoliščine primera ocenjuje, da samo ne more dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjene pomanjkljivosti. Ta odločitev tudi ne bo povzročila hujše kršitev strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (355. člena ZPP.

_**Odločitev o stroških pritožbenega postopka**_

32. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločitev (tretji odstavek 165. člena ZPP).

1 Ker imajo vsi sklepi, ki so predmet pritožbenega izpodbijanja, enako opravilno številko (II N 145/2019), pritožbeno sodišče v nadaljevanju navaja zgolj datum izdaje posameznega sklepa. 2 V nadaljevanju starša prvo nasprotne udeleženke. 3 Glede na pritožbene navedbe pritožbeno sodišče pojasnjuje, da kljub nekoliko nejasnem zapisu III. tč. izreka sklepa, ni sporno, da iz izreka sklepa izhaja, da se otrok namesti k staršem predlagatelja, s tem, da je bila v tem delu odločitev sodišča prve stopnje razveljavljena in v tem obsegu zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v nov postopek. 4 V tem delu odločitve je prišlo do pisne napake, kar bo sodišče prve stopnje lahko odpravilo s popravnim sklepom. 5 Prvo nasprotna udeleženka v vseh pritožbah navaja, da vlaga pritožbo iz vseh razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. 6 Prvo nasprotna udeleženka v pritožbi navaja priče, ki naj jih sodišče prve stopnje zasliši ter predlaga poizvedbe o predkaznovanosti tretje predlagatelja in poizvedbe o zdravstvenem stanju drugo predlagateljice ter prilaga članek, iz katerega izhaja, da se je zoper tretje predlagatelja vodil kazenski postopek zaradi poskusa posilstva. 7 Ta ugotovitev velja za vse izpodbijane sklepe. 8 Iz zapisnika in listin izvršitelja (C18 - C 21) izhaja, da se otrok v času izvršilnih dejanj ni nahajal na domu prvo nasprotne udeleženke, marveč na naslovu njenih staršev, ki nista želela otroka predati izvršitelju, da je prišlo do nasilja ob predaji otroka, da so izvršitelj, CSD in policija predvideli, da obstaja velika verjetnost, da bo prišlo do nasilnih dejanj in skrivanja otroka ob odvzemu, da so se ta predvidevanja tudi udejanjila. 9 Tako je tudi prvo nasprotna udeleženka razumela odločitev, kar izhaja iz njenih navedb iz predloga za izdajo začasne odredbe (glej četrti odstavek te vloge na l. št. 394 - podrobnejša oznaka ni mogoča, ker vloga(e) prvo nasprotne udeleženke nimajo označenih strani in tudi posamezni pritožbeni sklopi niso oštevilčeni). Ni tudi sporno, da se otrok od začetka januarja 2024 dalje nahaja v varstvu staršev od predlagatelja. 10 Matej Čujovič: Komentar Družinskega zakonika, Ljubljana 2019, str. 589. 11 Kar dokazujejo mnenja CSD, ki je opravilo številne obiske bivališča prvo nasprotne udeleženke in bivališča njenih staršev - simptomatično je dejstvo, da se je otrok tudi v času prisilnega odvzema nahajal na naslovu bivališča staršev prvo nasprotne udeleženke. 12 Npr. z nasiljem do otroka. 13 Fizično kaznovanje otroka, opustitev/nasprotovanje socialnemu vključevanju otroka, da bi otrok obiskoval vrtec, opustitev potrebnih zdravstvenih pregledov otroka, ipd. 14 Sicer brez duševnih motenj, kot to ugotavlja sodišče prve stopnje v 12. tč. sklepa na podlagi mnenja izvedenke. 15 Ko je porodnišnico zapustila že naslednji dan po porodu in predčasno, v nasprotju z nasveti zdravstvenega osebja, otroka samovoljno odpeljala domov (podrobneje o tem glej 10. tč. sklepa sodišča prve stopnje). 16 Kljub dejstvu, da se je CSD aktivno vključil v pomoč družini, prva nasprotna udeleženka pa ni upoštevala napotkov socialnih delavcev CSD glede varstva in vzgoje otroka. 17 Praviloma gre za trajen ukrep. DZ omogoča, da sodišče starševsko skrb vrne, a le če preneha razlog, zaradi katerega ga je odvzelo (drugi odstavek 176. člena DZ) - Matej Čujovič: Komentar Družinskega zakonika, Ljubljana 2019, str. 592. 18 Glej 11. in 12. tč. sklepa sodišča prve stopnje, kjer so povzete ugotovitve CSD in izvedenke glede starševskih kapacitet staršev otroka. 19 V času odločanja pritožbenega sodišča sta starša predlagatelja že vpisala otroka v vrtec. 20 Pritožbeno sodišče posebej izpostavlja, da staršema prvo nasprotne udeleženke ni bila izdana nobena odločba, na podlagi katere bi imela kakršna koli upravičenja do otroka - tudi odločitev o odvzemu otroka staršem prvo nasprotne udeleženke pritožbeno sodišče razume zgolj v kontekstu prisilnega odvzema otroka tretji osebi in pričakovanim zapletom ob odvzemu otroka (primerjaj z 238.b členom ZIZ) - otrok se namreč odvzame staršem ali osebi, ki je določena za skrbnika oz. rejnika. 21 Posledično bo treba v tem primeru znova zavrniti predlog nasprotne udeleženke za izdajo začasne odredbe ( l. št. 392-396). 22 Neža Pogorelčnik Vogrinc: Komentar Družinskega zakonika, Ljubljana 2019, str. 521-522 in 524.