Jedro

Ker je tožnik opravljal poseben linijski prevoz na sporni relaciji brez ustreznega dovoljenja, je odločitev, da se mu izvajanje takega prevoza prepove, utemeljena na zakonu.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000), zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 2.7.2002, s katero je ta zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo inšpektorja za cestni promet, Prometnega inšpektorata Republike Slovenije z dne 25.4.2002. Inšpektor za cestni promet je z navedeno odločbo tožniku na podlagi 2. točke prvega odstavka 106. člena Zakona o prevozih v cestnem prometu (ZPCP-1, Uradni list RS, št. 59/2001) prepovedal izvajanje prevoza potnikov na relaciji A.-B. in obratno ter na relacijah C.-D.-A. ter E.-F.-G.-A., ki jih je izvajal za potrebe delavcev, zaposlenih v podjetju Z. d.d..

2. Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe pritrjuje odločitvi in razlogom tožene stranke in se sklicuje na drugi odstavek 67. člena ZUS.

3. Tožeča stranka vlaga revizijo (prej pritožbo) zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu, zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Sodišče prve stopnje se je le sklicevalo na razloge, ki jih je za svojo odločitev navedel upravni organ. Dejansko stanje ni bilo ugotovljeno v kontradiktornem postopku. Predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in odpravi odločbo upravnega organa.

4. Tožena stranka odgovora na revizijo (prej pritožbo) ni vložila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1.1.2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče v vseh že vloženih zadevah odloča po ZUS-1, v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba in so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna dne 1.1.2007. 7. Revizija v upravnem sporu je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po določbah prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena tega zakona ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava, za razliko od postopka s pritožbo, kjer se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 preizkuša tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Vrhovno sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člena ZUS-1). V okviru teh norm je bil izveden tudi revizijski preizkus v obravnavani zadevi.

8. Po presoji Vrhovnega sodišča je bilo v obravnavani zadevi na podlagi v upravnem postopku ugotovljenega dejanskega stanja, na katerega je Vrhovno sodišče vezano, materialno pravo pravilno uporabljeno. Odločitev v obravnavani zadevi temelji na določbah ZPCP-1, ki je veljal v času odločanja upravnega organa. Po določbi 2. točke prvega odstavka 106. člena ZVCP-1 inšpektor pri opravljanju inšpekcijskega nadzora z odločbo prepove izvajanje konkretnega prevoza in nadaljnjih prevozov, če ugotovi, da se ta opravlja brez licence oziroma potrdila o priglasitvi ali brez z zakonom predpisanega dovoljenja. Sodišče prve stopnje se je strinjalo z presojo upravnega organa prve stopnje, da prevozi tožeče stranke, ki so predmet tega spora, glede na določbe ZPCP-1, vsebujejo elemente posebnega linijskega prevoza v smislu četrtega odstavka 34. člena. Za opravljanje takšnih prevozov pa mora prevoznik pridobiti dovoljenje Direkcije RS za ceste, ki pa ga tožnik v času odločitve ni imel. Ker je tožnik opravljal poseben linijski prevoz na sporni relaciji brez ustreznega dovoljenja, je odločitev, da se mu izvajanje takega prevoza prepove, utemeljena na zakonu.

9. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1) zato Vrhovno sodišče ugovorov v tej smeri ni preizkušalo.

10. Ne gre za bistveno kršitev določb postopka, ki naj bi jih sodišče prve stopnje storilo s tem, ko v izpodbijani sodbi ni navedlo svojih razlogov za zavrnitev tožbe, temveč se je glede tega sklicevalo na razloge, ki jih je v izpodbijani odločbi navedla že tožena stranka. Pravna podlaga za takšno ravnanje sodišča prve stopnje je bila podana v 2. odstavku 67. člena ZUS, ki je veljal v času odločanja sodišča. Ta je izrecno določal, da sodišču ni treba navajati razlogov za odločitev, kolikor sledi utemeljitvi upravnega akta in to v sodbi ugotovi. Prav to pa je v izpodbijani sodbi napravilo sodišče prve stopnje.

11. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi 92. člena ZUS-1 revizijo zavrnilo kot neutemeljeno, saj je presodilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena, in ne razlogi, na katere mora Vrhovno sodišče paziti po uradni dolžnosti.