Jedro

Ker je tožena stranka proti sklepu o izvršbi ugovarjala, da ni prejela obvestila o zapadlosti dolga glavnega dolžnika in da izračun upnikove terjatve ni pravilen, bi sodišče prve stopnje moralo v zvezi s predlaganim dokazom toženkinega zaslišanja o tem odločiti. Ker toženka ni bila povabljena z vabilom na zaslišanje, sodišče prve stopnje pa o tem dokaznem predlogu na obravnavi ne v sodbi ni odločilo, je podana bistvena kršitev določb ZPP iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 22. 9. 2012 in naložilo toženi stranki 131.521,35 EUR s pripadki v roku 8 dni. Toženi stranki na je naložilo tudi nadaljnje pravdne stroške.

2. Proti tej sodbi vlaga pritožbo tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Sodišče je iz izreka izpustilo družbo P. d.o.o., ki je dolžna tožnici poravnati to terjatev. Sodišče pravi, da je šlo za napako, vendar ne gre za to, saj je tožena stranka v pripravljalni vlogi 30. 1. 2013 postavila tožbeni zahtevek za poplačilo te terjatve zoper družbo P. d.o.o. Sodišče pa je odločitev o družbi P. d.o.o. izpustilo. Tožeča stranka je družbo navedla kot stranko in utemeljila, zakaj toži stranko P. d.o.o. ter napisala, da toži nerazdelno. Tožeča stranka ni nikoli umaknila tožbe proti P. d.o.o., zato iz sodbe ni jasno, ali odloča sodišče proti toženki ali tudi proti družbi. Sodišče ni zaslišalo toženke kot stranke, čeprav je to predlagala že v ugovoru zoper sklep o izvršbi v izvršilnem postopku. Vztraja pri vseh dokaznih predlogih in tudi pri tem. Sodišče ne obrazloži, zakaj tega dokaza ni izvedlo. Sodišče je tudi ni zaslišalo in bi morala vsaj obrazložiti, zakaj ni izvedlo tega dokaza. Sodišča naloži obveznost v 8-dnevnem paricijskem roku, za sodbo pa je 15-dnevni. Tožena stranka ni bila nikoli seznanjena, da družba P. d.o.o. ne odplačuje svojega dolga. Sodišče ne pojasni, kdaj naj bi do neodplačevanja dolga prišlo oziroma v katerem obdobju in kdaj je bila ona direktorica. Ni jasno, zakaj sodišče sklepa, da naj bi to toženka vedela. Toženka je bila seznanjena šele s pismom pred izvršbo, to je 29. 8. 2012, da kreditojemalec ni poravnal obveznosti. Zato je tudi narobe določen rok za tek zakonitih zamudnih obresti.

3. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki je na pritožbo odgovorila. Postopek je bil voden le zoper toženko. Šlo je za pomotni zapis tožeče stranke, saj je bil izvršilni postopek zoper P. d.o.o. ustavljen, ker je bila družba izbrisana iz sodnega registra. Meni, da je kot direktorica bila seznanjena s tem, da se kredit ne plačuje.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožba navaja, da je v ugovoru proti sklepu o izvršbi toženka v dokaz svojih trditev, da ni bila seznanjena z neplačevanjem kredita, da ni prejela nikakršnih upnikovih obvestil ali opomina v zvezi z upnikovo terjatvijo in da ji ni znano, kaj natančno zajema upnikova domnevna terjatev, predlagala kot dokaz svoje zaslišanje. Sodišče prve stopnje v nadaljevanju postopka, ko je stekla pravda, ni vabilo toženke z vabilom na zaslišanje. Na glavni obravnavi sodišče ni sprejelo dokaznega sklepa, s katerim bi odločilo o tem dokaznem predlogu tožene stranke. Sodba tudi nima razlogov o tem, ali je bil ta dokazni predlog podan, oziroma zakaj sodišče meni, da izvedba tega dokaza ni potrebna. Toženka na vse to opozarja, pritožbeno sodišče pa teh navedb ne more preizkusiti. Gre za kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kar je narekovalo razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno sojenje (354. člen ZPP). V nadaljevanju postopka nas sodišče prve stopnje o tem dokaznem predlogu odloči in če meni, da je zaslišanje potrebno, naj ta dokaz izvede.

6. Pritožba tudi opozarja, da ne drži podatek, da je šlo za tiskarsko napako, ko je tožeča stranka v pripravljalni vlogi z dne 21. 6. 2013 (list. št. 55), kot toženo stranko določilo tudi P., Biro za projektiranje d.o.o. Pritožbeno sodišče je pri pregledu spisa ugotovilo, da je bil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine vložen tudi proti družbi P., Biro za projektiranje d.o.o., ki pa ni vložila ugovora. Vse do list. št. 52 se v spisu omenja tudi prvotožena stranka oziroma P., Biro za projektiranje d.o.o., zato naj sodišče ugotovi, kaj se je s prvo toženo stranko dogajalo oziroma korektno odgovori na pritožbene navedbe. Ne gre za strojepisno napako, ampak za določeno procesno dogajanje v spisu.

7. Ni pa mogoče pritrditi pritožbi, ko trdi, da je paricijski rok v zadevi napačno označen. V primeru, ko teče postopek po vložitvi predloga za izdajo sklepa o izvršbi in tožena stranka vloži ugovor, sodišče prve stopnje v primeru, ko ni spremembe tožbe, odloči o usodi sklepa o izvršbi iz izvršilnega postopka. Ko takšen sklep o izvršbi ohrani v veljavi in tedaj tako po ZIZ kot po drugem odstavku 433. člena velja osemdnevni paricijski rok.

8. Pritožba nadalje trdi, da toženka ni bila seznanjena s tem, da družba ne plačuje dolga. Sodišče prve stopnje je na to odgovorilo, da iz priloženega izpiska iz sodnega registra izhaja, da je bila toženka zakonita zastopnica oziroma direktorica (A28). Gre za vprašanje tako obstoja dolga kot zapadlosti in s tem v zvezi pravno relevantnega dejstva zakaj tečejo zamudne obresti. Če bo sodišče prve stopnje v nadaljevanju postopka ugotovilo, da je bila toženka seznanjena z dolgom in zapadlostjo, tedaj njeni ugovori ne bodo relevantni. To je odvisno od časa, kdaj je bila direktorica.

9. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški (165. člen ZPP).