Jedro

Sodišče prve stopnje je za dokončno vzpostavitev etažne lastnine, ki so jo predlagali predlagatelji, ob upoštevanju določbe 11. člena ZVEtL pravilno ugotovilo, da je nasprotna udeleženka, ki je bila v zemljiški knjigi vpisana kot lastnica nerazdeljenih posameznih delov stavbe, lastnica navedenih posameznih delov. Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje namreč predlagateljica ni predložila pravnega naslova, iz katerega bi izhajalo, da je pridobila lastninsko pravico na navedenih posameznih delih (prim. 3. in 4. člen ZVEtL). Sodišče pa ne more ugotoviti lastninske pravice osebe, ki ni udeleženec postopka, čeprav se v spisu nahajajo listine, ki sicer utemeljujejo takšno ugotovitev.

Izrek

I. Pritožbi nasprotne udeleženke se delno ugodi tako, da se v I. točki izreka sklepa sodišča prve stopnje naslov „K. 1“ nadomesti s pravilnim naslovom „K. 2“, v preostalem pa se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.

II. Nasprotna udeleženka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na stavbi z identifikacijsko številko X-404, stoječi na parc. št. ..., k. o. X dokončalo vzpostavitev etažne lastnine. Ugotovilo je, da je pri navedeni stavbi na nekaterih točno določenih posameznih delih stavbe in splošnem delu stavbe, že vpisana etažna lastnina. Poleg teh je določilo dodatne posamezne dele stavbe in splošne skupne dele stavbe ter vzpostavilo tudi skupno lastnino na skupnem delu dveh stavb. Določilo je solastniške idealne deleže vsakokratnih lastnikov posameznih delov na splošnih skupnih delih stavbe. Ugotovilo je obstoj lastninske pravice za nekatere posamezne dele stavbe, pri tem pa med drugim kot lastnico posameznih delov stavbe št. 43, 58 in 59 določilo nasprotno udeleženko. Predlog je v delu, nanašajoč na predlagateljico A. A., zavrglo. Ohranilo je vsa bremena, ustanovljena pri že vpisanih posameznih delih stavbe ter odločilo, da se izpodbijani sklep izvede v zemljiški knjigi v vrstnem redu vpisane zaznambe postopka vzpostavitve etažne lastnine.

2. Sodišče prve stopnje je dne 18. 10. 2017 po opozorilu v pritožbi nasprotne udeleženke izdalo popravni sklep, s katerim je odpravilo očitne pravopisne pomote v II. in VIII. točki izreka1 zgoraj navedenega sklepa.

3. Zoper del sklepa o vzpostavitvi etažne lastnine2 se pritožuje nasprotna udeleženka iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče sklep v VIII. točki spremeni tako, da pri posameznem delu stavbe z ID znakom X-404-43, X-404-58 in X-404-59, kot lastnice ne določi nasprotne udeleženke ali pa predlog v tem delu zavrne, podredno, da izpodbijani sklep v tem delu razveljavi in vrne zadevo prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje. Navaja, da je tekom celotnega postopka zatrjevala, da ni lastnica nobenega posameznega dela v predmetni stavbi, vendar jo je sodišče kljub temu določilo za lastnico posameznih delov št. 43, 58 in 59, ker naj bi bila v zemljiški knjigi vpisana kot lastnica nerazdeljenih posameznih delov. Med udeleženci postopka je nesporno, da ni lastnica navedenih nepremičnin. To je bilo tudi dokazano z ustreznimi listinami. Posamezni deli, ki so ostali nevpisani po tem, ko je večina lastnikov dosegla vpis na svojih posameznih delih na podlagi Zakona o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo (ZPPLPS), se se vodili kot nerazdeljeni posamezni deli. Pri teh je bila pritožnica v zemljiško knjigo vpisana le zato, ker je bila vpisana na stavbišču. To pa zato, ker je nepremičnina po vojni postala družbena lastnina, nasprotna udeleženka pa je imela na njej razpolagalno upravičenje. Ta vpis v zemljiško knjigo ni izražal pravega lastniškega stanja, pač pa je jasno izkazoval, da to ni usklajeno z dejanskim. Glede na dejanske ugotovite glede lastnine spornega zemljišča je imelo sodišče dovolj podlage za določitev lastninske pravice v korist A. A., če pa že ne v njeno korist, pa nikakor ne v korist nasprotne udeleženke. Citira določbe 3., 4., 5., 6. in 24. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine (ZVEtL). Teh sodišče pri sprejeti odločitvi ni upoštevalo. Njenih navedb, da ni lastnica nobenega posameznega dela, ni prerekal noben udeleženec postopka. Ni uveljavljala svoje lastnine pravice na spornih posameznih delih, zato je sodišče skladno s citiranimi določbami ZVEtL, Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) ter Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ne bi smelo določiti za njihovo lastnico. Da ni lastnica spornih delov izhaja tudi iz izvedeniškega poročila mag. B. Dejansko stanje je nepravilno in nepopolno ugotovljeno, ker sodišče ni opravilo ogleda na kraju samem. Če bi obstalo izpodbijano stališče sodišča, bi postopek vzpostavitve etažne lastnine pomenil zgolj formalni postopek, v katerem se ne ugotavlja pravilnega stanja, temveč se lastninsko pravico določa brez vsakršne pravne podlage. Z navedeno odločitvijo je bilo poseženo v pravni in ekonomski položaj nasprotne udeleženke, kršeno pa je bilo tudi načelo pravne varnosti. Poleg tega je sodišče storilo pisno napako v I. točki izreka izpodbijanega sklepa glede naslova stavbe.

4. Na pritožbo ni odgovoril noben predlagatelj ali udeleženec postopka.

5. Pritožba je delno utemeljena.

6. V obravnavani zadevi gre za postopek po ZVEtL. Kot je pritožbeno sodišče že v več primerih pojasnilo, je namen navedenega postopka, da se zemljiškoknjižno neurejeno stanje v večstanovanjski stavbi uredi v skladu s konceptom etažne lastnine, pri čemer je načeloma namenjen le tistim, ki etažne lastnine ne morejo vzpostaviti na podlagi Stvarnopravnega zakonika (SPZ). Zasnova postopka po ZVEtL ni takšna, da bi bil ta postopek namenjen razreševanju spornih lastninsko pravnih vprašanj. Nepravdno sodišče o spornih dejstvih odloča v izrazito poenostavljenem postopku in sicer v skladu z domnevami iz 9. člena ZVEtL in po pravilu iz 11. člena ZVEtL ter na podlagi merila o bolj verjetni pravici iz 17. člena ZVEtL. Ta poenostavitev omogoča lažjo vzpostavitev etažne lastnine, vendar je pravna kakovost odločitve manjša do te mere, da sklep po ZVEtL ni ovira, da udeleženci svojih zahtevkov ne bi mogli kasneje uveljavljati v pravdi ali drugih postopkih.

7. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu vzpostavilo etažno lastnino na stavbi z ID znakom X-404, ki stoji na paceli št. ..., k. o. X. Pri posameznih delih stavbe z ID znakom X-404-43, X-404-58 in X-404-59 je kot lastnico določilo dosedanjo zemljiškoknjižno lastnico - nasprotno udeleženko iz razloga, ker v postopku niso bile predložene ustrezne listine, ki bi izkazovale, da je lastninska pravica na teh posameznih delih stavbe prešla na predlagateljico A. A. Zoper ta del sklepa vlaga pritožbo nasprotna udeleženka.

8. Sodišče prve stopnje je za dokončno vzpostavitev etažne lastnine, ki so jo predlagali predlagatelji, ob upoštevanju določbe 11. člena ZVEtL pravilno ugotovilo, da je nasprotna udeleženka, ki je bila v zemljiški knjigi vpisana kot lastnica nerazdeljenih posameznih delov stavbe z ID znakom X-404-9999, lastnica v prejšnji točki navedenih posameznih delov.3 Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje namreč predlagateljica A. A. ni predložila pravnega naslova, iz katerega bi izhajalo, da je pridobila lastninsko pravico na navedenih posameznih delih (prim. 3. in 4. člen ZVEtL). Sodišče pa ne more ugotoviti lastninske pravice osebe, ki ni udeleženec postopka4, čeprav se v spisu nahajajo listine, ki sicer utemeljujejo takšno ugotovitev. Pri tem je irelevantno dejstvo, ki ga neutemeljeno izpostavlja pritožba, koga je kot lastnika spornih posameznih delov določil izvedenec, saj gre v konkretnem primeru za pravno vprašanje, za odločanje o katerem je pristojno sodišče. Za sprejeto odločitev tudi ni bilo potrebno izvesti naroka na kraju samem, nasprotno stališče pritožbe pa je zmotno.

9. Razlog, zaradi katerega je bila nasprotna udeleženka vpisana na delih, ki so se do dokončne vzpostavitve etažne lastnine vodili kot nerazdeljeni posamezni deli ID X-404-99995 in dejstvo, da njen vpis v zemljiško knjigo ni izražal pravega lastniškega stanja, na kateri se sklicuje pritožba, na pojasnjeno nimata vpliva. Neutemeljen je tudi pritožbeni ugovor, da navedb nasprotne udeleženke, da ni lastnica nobenega posameznega dela, ni prerekal noben udeleženec postopka. Ta okoliščina v konkretni situaciji namreč sploh ni pravno relevantna, saj iz določb ZVEtL izhaja, da sodišče ugotovi lastninsko pravico, če udeleženci izkažejo (verigo) pravnih naslovov za pridobitev lastninske pravice, sicer pa odloči po 11. členu ZVEtL. Sodišče odločitve, da se na navedenih posameznih delih vzpostavi lastninska pravica v korist pritožnice res ni sprejelo na podlagi njenega predloga. Takšna (kot rečeno pravilna) odločitev je posledica predloga predlagateljev, da naj se na objektu popolnoma vzpostavi etažna lastnina in pravila iz 11. člena ZVEtL.

10. Ugovor nasprotne udeleženke, da je sodišče prve stopnje imelo dovolj podatkov in podlage za ugotovitev lastninske pravice v korist A. A., ne drži. Navedba sodišča prve stopnje, na katero se v utemeljitev navedenega stališča sklicuje nasprotna udeleženka, da iz podatkov v spisu izhaja, da je dejanska etažna lastnica A. A. in ne C. C., pa je izvzeta iz konteksta, saj jo sodišče prve stopnje podaja ob ugotovitvi, da A. A. ni izkazala (ustreznega) pravnega naslova za lastno pridobitev lastninske pravice, kot pogoja ZVEtL za ugotovitev lastninske pravice6. 11. Pritožbeni očitek, da sodišče pri sprejeti odločitvi ni upoštevalo nobene od v pritožbi povzetih zakonskih določb, je že zaradi svoje pavšalnosti neutemeljen in kot tak ne zahteva podrobnejšega opredeljevanja pritožbenega sodišča. 12. Pritožbeno sodišče sicer verjame, da je za pritožnico lahko neugodno, ko sodišče v sklepu o vzpostavitvi etažne lastnine ugotovi, da so posamezni deli ostali v njeni lasti, vendar ji ob tem lahko pojasni, da je bila že doslej lastnica in se torej gre strinjati s sodiščem prve stopnje, da se njen položaj z odločitvijo ni poslabšal. Ob tem poudarja še dejstvo, da odločitev o lastnikih ni nobena ovira, da (dejanski) pridobitelj posameznega dela svojo (lastninsko) pravico kadarkoli uveljavlja v sporazumu z nasprotno udeleženko ali v drugem sodnem postopku.

13. Utemeljeno pa pritožba opozarja, da je sodišče prve stopnje v I. točki izreka napisalo napačno številko naslova, na katerem je v konkretnem postopku dokončalo vzpostavitev etaže lastnine, in sicer je namesto naslova K. 2, zapisalo naslov K. 1. V tem obsegu je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in I. točko izreka izpodbijanega sklepa spremenilo, kot je to razvidno iz izreka (358. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). V preostalem delu pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere opozarja v pritožbi nasprotna udeleženka (kot razvidno zgoraj) in niti kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, zato je pritožbo nasprotne udeleženke sicer zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

14. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 35. člena ZNP.

1 Glede identifikacijskega znaka stavbe v II. in VIII. točki ter glede identifikacijskih podatkov posameznih delov stavbe, na katerih je ugotovilo obstoj lastninske pravice v korist D. D. v II. A. točki. 2 Po odpravi očitnih pravopisnih napak s popravnim sklepom le še zoper I. in del VIII. točke. 3 Skladno z 11. členom ZVEtL se ohranijo posamezni deli stavbe, za katere sodišče v skladu s pogoji po ZVEtL ne ugotovi, da so bili odtujeni v korist posameznih predlagateljev/udeležencev postopka, ob vzpostavitvi etažne lastnine v lasti oseb, ki so bile vpisane v zemljiško knjigo kot solastniki celotne nepremičnine oziroma v lasti zemljiškoknjižnega lastnika zemljiške parcele. 4 V konkretnem primeru C. C. 5 Pritožba navaja, da je bil nasprotna udeleženka na navedenih (nerazdeljenih) posameznih delih vpisana zgolj zato, ker je bila vpisana na stavbišču, to pa zato, ker je bilo to po vojni nacionalizirano in je postalo družbena lastnina. 6 Pridobitelj posameznega dela stavbe je po tem zakonu (le) oseba, ki s pravnim naslovom izkazuje upravičenje do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe .