Jedro

ZPPSL v 100. členu sicer dopušča izvedbo stečajnega postopka tudi v situaciji, če dolžnikovo premoženje ne zadošča niti za stroške postopka ob predpostavki, da upnik verjetno izkaže, da bo na podlagi izpodbijanja pravnih dejanj v stečaju vrnjeno premoženje v stečajno maso. Breme dokazovanja verjetnosti izgledov, da bo premoženje dolžnika vrnjeno v stečajno maso, je ZPPSL prevalil na upnike, še v fazi pred začetkom stečajnega postopka, nikakor pa ugotavljanje te verjetnosti ob ugotovljenem dejstvu, da premoženje dolžnika ne zadošča niti za stroške stečajnega postopka, ni stvar izvedbe stečajnega postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopno sodišče začelo in zaključilo stečajni postopek zoper dolžnika I. d.o.o., ker je ugotovilo, da sta podana oba stečajna razloga (insolventnost in prezadolženost) za začetek stečajnega postopka, dolžnik pa tudi nima niti toliko premoženja, da bi zadoščalo za kritje stroškov stečajnega postopka. Odločilo je še, da se bo stečajni dolžnik po pravnomočnosti sklepa izbrisal iz sodnega registra.

Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil upnik, ki je smiselno predlagal, naj pritožbeno sodišče sklep o zaključku stečajnega postopka razveljavi, da bo stečajni upravitelj lahko ugotovil, ali ni dolžnik oz. njegov lastnik in zakoniti zastopnik povzročil stečaj zaradi osebnega okoriščanja, ali zaradi nevestnega poslovanja, ali ni morda prišlo do oškodovanja upnikov s tem, ko je nekatere druge upnike dolžnik spravil v ugodnejši položaj, in ali ni dolžnik oz. njegov lastnik in zakoniti zastopnik premično premoženje (zaloge trgovskega blaga, inventar) prenesel na svoje novo podjetje.

Pritožba ni utemeljena.

Izvedba stečajnega postopka je namenjena poplačilu upnikov stečajnega dolžnika. Sama izvedba postopka pa ima za posledico tudi nastanek stroškov v zvezi s tem postopkom (stroški nagrade in povračilo nujnih stroškov stečajnemu upravitelju, pravdni stroški v primeru izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika in drugi). Če torej premoženja dolžnik nima niti v tolikšnem obsegu, da bi bili z njim kriti stroški stečajnega postopka, izvedba postopka ne bi dosegla željenega cilja - vsaj delnega poplačila stečajnih upnikov. ZPPSL v 100. členu sicer dopušča izvedbo stečajnega postopka tudi v situaciji, če dolžnikovo premoženje ne zadošča niti za stroške postopka ob predpostavki, da upnik verjetno izkaže, da bo na podlagi izpodbijanja pravnih dejanj v stečaju vrnjeno premoženje v stečajno maso. Breme dokazovanja verjetnosti izgledov, da bo premoženje dolžnika vrnjeno v stečajno maso, je ZPPSL prevalil na upnike, še v fazi pred začetkom stečajnega postopka, nikakor pa ugotavljanje te verjetnosti ob ugotovljenem dejstvu, da premoženje dolžnika ne zadošča niti za stroške stečajnega postopka, ni stvar izvedbe stečajnega postopka.

Upnik v pritožbi ne navaja nobenih takih dejstev, iz katerih bi bilo vsaj s stopnjo verjetnosti sklepati, da bo dolžnikovo premoženje v stečajnem postopku na kakršenkoli način vrnjeno v tolikšnem obsegu, da bo zadostovalo tudi za vsaj delno poplačilo upnikov. Zgolj ugibanje pritožnika tako ne more omajati zaključka prvostopnega sodišča, da premoženje dolžnika ne zadošča niti za stroške stečajnega postopka. Prvostopno sodišče je zato imelo podlago za svojo odločitev v prvem odst. 99. člena ZPPSL.

Ker pri tem ni zagrešilo ob reševanju pritožbe uradno upoštevnih kršitev (drugi odst. 350. člena ZPP v zvezi s 15. čl. ZPPSL), je pritožbeno sodišče upnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZPPSL).