Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Za inšpekcijski ukrep v delu, ki se nanaša na uskladitev izvedbe objekta nadstrešnice, stvarna pristojnost inšpektorja za ceste ni podana. Določba pete alinee 1. točke 118. člena ZCes-1 se namreč nanaša na stvarno pristojnost inšpektorja za ceste v primeru gradnje in rekonstrukcije stavb in objektov v nasprotju s soglasjem, zgolj takrat, ko soglasje ni sestavni del gradbenega dovoljenja. Inšpekcijske ukrepe pri neskladni gradnji pa določa 153. člen ZGO-1.
I. Tožbi se delno ugodi tako, da se odločba Inšpektorja za ceste Medobčinske inšpekcije, redarstva in varstva okolja, št. 340-02-0006/2012-804 z dne 22. 5. 2013, v točki 1 izreka odpravi v delu, ki se nanaša na uskladitev izvedbe objekta nadstrešnice in v točkah 3, 4 in 5 izreka v tistem delu, ki se nanaša na delno odpravljeno 1. točko izreka in se v tem delu zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.
II. Tožba se glede točke 2 izreka in neodpravljenih delov točk 1, 3, 4 in 5 izreka zavrne.
III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, do tedaj brez obresti, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
1. Z izpodbijano odločbo je inšpektor za ceste odločil pod točko 1 izreka, da mora inšpekcijski zavezanec A.A. (tožnik v tem sporu) uskladiti izvedbo objekta nadstrešnice nad parkiriščem in pripadajoče zunanje ureditve, locirane na zemljišču s parcelno številko 315/2 k.o. …., v varovanem pasu lokalne ceste LC408080, z določbami soglasja upravljalca ceste Občine Šmartno ob Paki, št. 351-24/06 z dne 16. 10. 2006 tako, da bodo najbolj izpostavljeni deli objekta in žive meje odmaknjeni najmanj 2 m od cestnega telesa lokalne ceste LC408080, to je od zemljišča s parcelno številko 799/1 k.o. ... V točki 2 izreka je odločeno, da mora zavezanec odstraniti korito višine cca 40 cm in premera cca 70 cm, postavljenem na cestnem svetu lokalne ceste LC408080, na zemljišču s parcelno številko 799/1 k.o. ... V točki 3 je določeno, da mora zavezanec do pridobitve soglasja in izpolnitve pogojev iz izdanih soglasij, ustaviti gradnjo stavb in objektov, postavljanje kakršnikoli drugih objektov in naprav ter izvajanje kakršnikoli del, na zemljiščih cestnega sveta s parcelnimi številkami 799/1, 798/1 in 798/18 k.o. …. ter na pripadajočih zemljiščih v varovalnem pasu lokalne ceste LC408080 Tabor - Šmartno ob Paki s parcelnimi številkami 315/2 in 187/1 v širini 8 m od roba cestnega sveta, brez soglasja upravljalca ceste Občine Šmartno ob Paki. Rok izvedbe teh ukrepov je dva meseca od dneva vročitve te odločbe (točka 4 izreka). V primeru, da zavezanec ne bo izpolnil obveznosti iz izreka te odločbe, bo začet postopek upravne izvršbe, ki se bo opravil s prisilitvijo zavezanca k izpolnitvi obveznosti z denarno kaznijo. Točka 6 določa, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve in točka 7, da v postopku niso nastali posebni stroški.
2. Inšpektor za ceste v izpodbijani odločbi natančno opisuje potek celotnega inšpekcijskega postopka, izdaje vseh dovoljenj za gradnjo nadstrešnice nad parkiriščem, za kar je ugotovljeno, da je locirana v varovalnem pasu lokalne ceste LC408080. Nadstrešnica in pripadajoča zunanja ureditev nista izvedeni v skladu z izdanim soglasjem upravljalca lokalne ceste Občine Šmartno ob Paki, št. 351-24/06 z dne 16. 10. 2006. Objekt - nadstrešnica nad parkiriščem, je v osnovi stena pritličja objekta odmaknjen od ceste cca 2 m. Skrajni odmik objekta od ceste, ki ga predstavlja rob strehe, ni v skladu s soglasjem upravljalca, številka 351-24/06 z dne 6. 10. 2006, niti z gradbenim dovoljenjem, št. 351-270/2006-1206 z dne 22. 12. 2006. Izveden je napušč, ki sega cca 80 cm preko fasadne stene pritličja proti cesti, tako da je skrajni rob objekta bližje cesti, kot je to dovoljeno s soglasjem in gradbenim dovoljenjem. Tudi zunanja ureditev objekta ni v skladu z navedenim soglasjem Občine Šmartno ob Paki. Že v projektnih pogojih z dne 1. 9. 2006 je določeno, da morajo biti morebitne ograje, zid in žive meje odmaknjeni minimalno 2 m od roba cestnega sveta. Inšpekcijski postopek je ugotovil, da za vse v izreku določene postavitve, ki posegajo na cestno telo, ni bilo nikoli danega soglasja. Občina Šmartno ob Paki je z odločbo, št. 478-0008/2013-2 z dne 21. 3. 2012, zemljišču s parcelno številko 799/1 k.o. …., dodelila status javnega dobra lokalnega pomena. Zavezanec je sicer vložil pritožbo zoper to odločbo, ni pa pridobil nobenih soglasij ali dovoljenja za izvedbo kakršnikoli objektov, ali posegov na tem zemljišču. V nadaljevanju navaja 3. člen Zakona o cestah (dalje ZCes-1), ki določa kaj so javne ceste. 114. člen ZCes-1 določa pristojnosti cestnega inšpektorja in 118. člen tega zakona določa pristojnosti za izrečene ukrepe.
3. S pritožbeno odločbo tožena stranka potrjuje odločitev organa prve stopnje ter še pojasnjuje neutemeljenost pritožbenih razlogov, ki se nanašajo na nepristojnost odločanja inšpektorja za ceste v spornem primeru.
4. Tožnik v tožbi, s katero smiselno izpodbija točke 1, 2, 3, 4 in 5 izreka, uveljavlja vse tri tožbene razloge. Navaja, da je Občina Šmartno ob Paki z odločbo z dne 29. 6. 2012 sprejela sklep, da parceli, po kateri gre javna cesta, preneha status grajenega javnega dobra lokalnega pomena. Sklep je bil izveden v zemljiški knjigi, kar je razvidno iz izpiska z dne 5. 6. 2013. Kasneje je z odločbo z dne 21. 3. 2013, občina cesti ponovno dodelila status grajenega javnega dobra, vendar pa ta odločba ni pravnomočna in ne more imeti nobenih pravnih učinkov. Zoper to odločbo je tožnik sprožil upravni spor. Trdi, da je pridobil za gradnjo vsa potrebna soglasja in da je bilo gradbeno dovoljenje izdano na podlagi že obstoječega stanja v naravi in po predhodnem terenskem ogledu. Vsa dela skupaj z zunanjo ureditvijo so že bila izvedena. Ni smiselno ohraniti statusa javnega dobra sporne parcele, ker ta del zemljišča ni dostopen vsem pod enakimi pogoji in tudi ni namenjen urejanju prometa. Uporablja ga samo tožnik in njegovi družinski člani. Ukinitev statusa javnega dobra ne bi vplivala na porabo proračunskih sredstev. Postopek izvzema iz javnega dobra ureja 20. člen Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), ki določa, da se status javnega dobra odvzame z odločbo. Del parcele uporablja tožnik in njegova družina od leta 1959 dalje. V nadaljevanju navaja še spreminjanje cestišča v času od njegove rabe dalje. Tožnik predlaga, da se odločba tožene stranke odpravi in da se mu povrnejo stroški postopka, ki jih v nadaljevanju specificira.
5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo ponovno navaja dejanske in pravne razloge za odločitev in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.
K I. točki izreka:
6. Tožba je utemeljena.
7. Sodišče je tožbi ugodilo, vendar iz drugih razlogov (te presoja po uradni dolžnosti), kot jih navaja tožnik v tožbi. Po presoji sodišča, za inšpekcijski ukrep v delu (1. točka izreka), ki se nanaša na uskladitev izvedbe objekta nadstrešnice, stvarna pristojnost inšpektorja za ceste ni podana. 3. člen Zakona o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju ZIN) določa, da se za inšpekcije, katerih delovanje urejajo posebni zakoni, ta zakon uporablja samo glede tistih vprašanj, ki niso urejena s posebnimi zakoni. Obseg inšpekcijskega nadzora na katerem temelji izpodbijana odločba, določa 118. člen ZCes-1 (splošni inšpekcijski ukrepi). Po prvem odstavku tega člena pristojni inšpektor za ceste z odločbo odredi, da se v roku, ki ga določi, odpravijo nepravilnosti, ki jih ugotovi v zvezi z gradnjo in rekonstrukcijo stavb in objektov na pripadajočih zemljiščih v varovalnem pasu javne ceste v nasprotju s soglasjem (peta alinea 1. točke). Poleg tega lahko odredi, da se do pridobitve soglasja ali do izpolnitve pogojev iz izdanega soglasja ustavi gradnja ali rekonstrukcija stavb in objektov v varovalnem pasu ali zunaj varovalnega pasu javne ceste brez soglasja. Določbe tega člena dajejo inšpektorju pooblastilo za odreditev odstranitve (smiselno tudi uskladitve objekta) izključno v primeru objektov za obveščanje in oglaševanje (6. točka prvega odstavka). To pomeni, da ZCes-1 v navedeni zakonski določbi pete alinee 1. točke 118. člena organu, ki je izdal izpodbijano odločbo v delu, ki se nanaša na uskladitev izvedbe objekta nadstrešnice nad parkiriščem s soglasjem upravljalca ceste Občine Šmartno ob Paki, št. 351-24/06 z dne 16. 10. 2006, v izdanem gradbenem dovoljenju, št. 351-270/2006-1206 z dne 22. 12. 2006, inšpektorju za ceste ne daje pooblastila za odreditev takšnega inšpekcijskega ukrepa. Ta določba 118. člena se namreč nanaša na stvarno pristojnost inšpektorja za ceste v primeru gradnje in rekonstrukcije stavb in objektov v nasprotju s soglasjem, zgolj takrat, ko soglasje ni sestavni del gradbenega dovoljenja.
8. 153. člen ZGO-1 določa inšpekcijske ukrepe pri neskladni gradnji. Prvi odstavek tega ukrepa določa, da v primeru neskladne gradnje, ki se izvaja v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, pristojni gradbeni inšpektor odredi, da se takšna gradnja ustavi, dokler investitor ne pridobi spremenjenega gradbenega dovoljenja oziroma prepove uporabo objektov oziroma tistega njegovega dela, ki se uporablja v nasprotju s pogoji iz gradbenega dovoljenja, dokler investitor ne dobi spremenjenega gradbenega dovoljenja in novega uporabnega dovoljenja.
9. Nesporno med strankami postopka je, da je soglasje upravljalca cesta Občine Šmartno ob Paki, št. 351-24/06 z dne 16. 10. 2006, del gradbenega dovoljenja, št. 351-270/2006-1206 z dne 22. 12. 2006, izdanega tudi za gradnjo obravnavane nadstrešnice. To pomeni, da je del gradbenega dovoljenja in brez tega soglasja upravljalca lokalne ceste LC408080, tožnik gradbenega dovoljenje sploh ne bi mogel pridobiti. Tretji odstavek 32. člena ZIN določa, da v primeru, da inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ugotovi kršitev zakona ali drugega predpisa oziroma akta, katerega izvajanje nadzoruje druga inšpekcija, sam ugotovi dejansko stanje ter o svojih ugotovitvah sestavi zapisnik, ki ga posreduje pristojni inšpekciji.
10. Ker inšpektor za ceste za izrek ukrepa, da mora tožnik kot inšpekcijski zavezanec uskladiti izvedbo objekta nadstrešnice nad parkiriščem z danim soglasjem, ni stvarno pristojen, je sodišče odločilo, da se izpodbijana odločba v tem delu, ki se nanaša na nadstrešnico (točka 1 izreka) odpravi in v tem delu vrne inšpekcijskemu organu prve stopnje v ponoven postopek (1. točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Glede na to, da se tudi točki 3 in 4 izreka izrečenega ukrepa navezujeta na nadstrešnico (ta v teh točkah izreka izrecno sicer ni imenovana), je sodišče odpravilo tudi ti dve točki izreka v delu, ki se navezuje na delno odpravljeno 1. točko izreka.
K II. točki izreka:
11. Tožba v tem delu izreka ni utemeljena.
12. Sodišče je tožbo zavrnilo v tistem delu, ki se v točki 1 nanaša na izpostavljene dele žive meje ter glede točke 2 izreka, ki se nanaša na odstranitev korita višina cca 40 cm in premera cca 70 cm, postavljenega v cestnem svetu lokalne ceste LC408080. Glede tega inšpekcijskega ukrepa je podana stvarna pristojnost inšpektorja za ceste. Sodišče se v tem delu sklicuje na razloge navedene v obeh upravnih odločbah in v izogib ponavljanju dejanskih okoliščin in pravnih predpisov ponovno ne navaja, ker jim v celoti sledi (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). Sodišče še dodaja, da tožnik niti v upravnem postopku, niti v tožbenih razlogih ne izpodbija v tem delu ugotovljenega dejanskega stanja, ki se nanaša na sporno zasaditev žive meje in postavitev korita v delu cestnega telesa. Pravilni so tudi vsi nadaljnji posledični ukrepi, ki so izrečeni v nadaljnjih točkah izreka (3, 4 in 5), ker so le-ti skladni z zakonskimi določbami. Sodišče zavrača kot neutemeljene vse tožbene ugovore, ki se nanašajo na to, da je sicer cesta normalno prevozna in ne predstavlja nevarnega odseka in ugovore, ki se nanašajo na upravni postopek (ne)odkupa tega dela javne ceste, ker so brez pravne podlage. Odločitev o zavrnitvi tožbe kot neutemeljene v navedenem delu, temelji na prvem odstavku 63. člena ZUS-1, glede na to, da je v tem delu izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena.
K III. točki izreka:
13. Tožnik je ob vložitvi tožbe zahteval povrnitev stroškov postopka. Sodišče o zahtevi odloča na podlagi določbe tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbi ugodi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi ali ugotovi nezakonitost izpodbijanega akta, se tožeči stranki glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s Pravilnikom, ki ga izda minister, pristojen za pravosodje. Prisojeni znesek plača tožena stranka. Upoštevaje določbo 2. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožeči stranki v upravnem sporu (Pravilnik) sodišče ugotavlja, da je tožnika v upravnem sporu zastopal odvetnik, zadeva pa je bila rešena na seji, zato je skladno z določbo drugega odstavka 3. člena Pravilnika tožeči stranki priznalo stroške v višini 285 EUR, povečane za 22% DDV.