Up-82/99

6. 12. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 6. decembra 2000

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. zoper odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje št. 2006214 z dne 1. 12. 1998 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnik vlaga ustavno pritožbo zoper odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ki pa je ne prilaga), s katero mu po lastnih navedbah ni priznana pravica do dodatka za pomoč in postrežbo. V zvezi z izpodbijanjem te odločbe Ustavnemu sodišču predlaga, naj odredi izvajanje 267. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92 in nasl. - v nadaljevanju: ZPIZ-92), naj prepove uporabo obrazca, ki ga uporabljajo invalidske komisije in naj razveljavi določbe 30. do 35. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 - ZDSS), po katerih se sme tožba v socialnih sporih vložiti le zoper dokončno odločbo pristojnega organa. Navaja vrsto členov Ustave, ki naj bi bili kršeni, in predlaga, naj Ustavno sodišče o njegovi ustavni pritožbi odloča pred izčrpanjem pravnih sredstev.

2.Po prvem odstavku 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) se ustavna pritožba lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. V skladu z drugim odstavkom 51. člena ZUstS lahko Ustavno sodišče izjemoma odloča o ustavni pritožbi pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev, če je zatrjevana kršitev očitna in če bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice.

Pred izčrpanjem rednih pravnih sredstev pa ni mogoče niti izredno obravnavanje ustavne pritožbe po drugem odstavku 51. člena ZUstS.

3.Iz navedb pritožnika izhaja, da je zoper odločbo upravnega organa, ki jo izpodbija z ustavno pritožbo, na Delovno in socialno sodišče vložil tožbo še pred izdajo dokončne odločbe upravnega organa. Pritožnik torej ob vložitvi ustavne pritožbe niti v okviru upravnega postopka ni izčrpal rednega pravnega sredstva. Tudi s kasnejšimi vlogami ni izkazal, da je izčrpal sodno varstvo. Ustavna pritožba zoper izpodbijano odločbo je zato nedopustna.

4.Pritožnikove navedbe o (ne)izvajanju 267. člena ZPIZ-92 se nanašajo na Zakon, ki je 1. 1. 2000 prenehal veljati. Ker pritožnik zatrjuje, da se določba ni izvajala, je s prenehanjem veljavnosti Zakona prenehalo tudi grajano stanje. Ustavno sodišče po 47. členu ZUstS o določbah predpisa, ki je med postopkom prenehal veljati, odloča le pod pogojem, da posledice zatrjevane neustavnosti niso bile odpravljene. V okviru pritožnikovih navedb pogoji za izjemno obravnavanje 267. člena ZPIZ-92 niso izkazani, zato Ustavno sodišče na to zakonsko določbo nanašajočih se navedb ustavne pritožbe ne more obravnavati. Ustavno sodišče tudi ne more ocenjevati obrazca, ki ga oziroma so ga uporabljale invalidske komisije. Obrazec ni posamični akt, zoper katerega bi bilo mogoče vložiti ustavno pritožbo, niti ni predpis, ki bi ga sodišče ocenjevalo na podlagi vložene pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko.

Predsednica senata:

Milojka Modrijan