Jedro

Če storilec zahtevo za sodno varstvo umakne, sodišče za vsebinsko odločanje o zahtevi za sodno varstvo nima pravne podlage, kar pomeni, da se ne sme in ne more spuščati niti v presojo pravilnosti in zakonitosti plačilnega naloga, niti v presojo izrečenih sankcij.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilka je dolžna plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso v višini 75,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrglo storilkino zahtevo za sodno varstvo zoper plačilni nalog Policijske postaje Mozirje z dne 13. 4. 2018 kot nedovoljeno in ji naložilo plačilo sodne takse v znesku 50,00 EUR.

2. Zoper tak sklep se pritožuje storilka, ker se ne strinja z odločitvijo sodišča glede višine plačila globe, torej smiselno zaradi odločitve o sankcijah (4. točka 154. člena Zakona o prekrških - ZP-1). V pritožbi navaja, da je mati samohranilka dveh otrok, da je zaposlena v B. in prejema le minimalno plačo, živi v najemniškem stanovanju in poleg najemnine plačuje vse stroške, zato ji za preživetje ostane le malo denarja in se ji dolgovi nabirajo. Pojasnjuje, da se na sodišče ni mogla zglasiti, ker je ravno v tem času rodila s carskim rezom in 14 dni po tem ni mogla nikamor, zato je vse skupaj zavrgla. Je brez izpita in avta, vrača dohodnino v višini 230,00 EUR in si ne predstavlja, da bi morala plačati ta znesek, saj ji potem ne bo ostalo niti za hrano in položnice ter dolg, ki ga odplačuje po obrokih.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po pritožbeno neizpodbijanih ugotovitvah je storilka 16. 12. 2019 s pisno vlogo umaknila zahtevo za sodno varstvo, ki jo je sicer pravočasno vložila zoper plačilni nalog PP Mozirje z dne 13. 4. 2018, s katerim ji je bila izrečena globa v višini 625,94 EUR zaradi storitve prekrška po četrtem odstavku 6. člena ZJRM-1. Storilka tudi sama v pritožbi navaja, da je vse skupaj sama zavrgla, ker se ni mogla zglasiti na sodišče, ko je bila vabljena. S tem pritrjuje pravilnost ugotovitve sodišča prve stopnje, da je zahtevo za sodno varstvo umaknila, kar nedvoumno izhaja tudi iz storilkine pisne vloge z dne 16. 12. 2019 na list. št. 32 spisa. Ker v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZP-1 zahteva za sodno varstvo ni dovoljena, med drugim tudi, če se ugotovi, da je zahteva umaknjena, umika zahteve za sodno varstvo pa v skladu z drugim odstavkom 61. člena ZP-1 ni mogoče preklicati, je sodišče prve stopnje glede na zgoraj povzete ugotovitve glede umika utemeljeno in zakonito zavrglo storilkino zahtevo za sodno varstvo kot nedovoljeno, saj mu to nalaga 64. člen ZP-1. 5. Če storilec zahtevo za sodno varstvo umakne, sodišče za vsebinsko odločanje o zahtevi za sodno varstvo nima pravne podlage, kar pomeni, da se ne sme in ne more spuščati niti v presojo pravilnosti in zakonitosti plačilnega naloga, niti v presojo izrečenih sankcij. Tako v okviru odločanja o pritožbi zoper sklep o zavrženju, za izdajo katerega so odločilne le ugotovitve o tem, da je storilka jasno in nedvoumno izrazila voljo umakniti zahtevo za sodno varstvo, ni mogoče upoštevati pritožbenih navedb o nezmožnosti plačila globe zaradi slabih premoženjskih in socialnih razmer, saj se te pritožbene navedbe ne nanašajo na pravno odločilna dejstva za sprejem izpodbijane odločitve. Take navedbe so lahko upoštevne le v okviru odločanja o predlogu za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist, ki ga lahko storilka vloži najkasneje do poteka roka za plačilo globe (19.a člen ZP-1), ali prošnje za obročno plačilo globe in stroškov postopka, ki jo lahko vloži po izteku roka za plačilo globe (18. člen ZP-1). V okviru predmetnega postopka pa ne morejo privesti do drugačne odločitve glede storilkine zahteve za sodno varstvo.

6. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče storilkino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

7. Ker storilka s pritožbo ni uspela, ji je pritožbeno sodišče v skladu s prvim odstavkom 147. člena ZP-1 in tar. št. 8132 v zvezi s tar. št. 8211 in opombo 8.2 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka – sodne takse v višini 75,00 EUR, ki jih je dolžna plačati v roku 15. dni od vročitve tega sklepa.