Jedro

Po določbi 1. odstavka 12. člena ZDR/90 delavec res ni mogel začeti delati v organizaciji oziroma pri delodajalcu, če ni sklenil pogodbe o zaposlitvi. Vendar pa delovno razmerje obstaja in je pogodba o zaposlitvi sklenjena, če je podano soglasje volj in če se je delo dejansko opravljalo. Oba pogoja je sodišče ugotovilo, kar pomeni, da so bili tožniki v delovnem razmerju z drugotoženo stranko tudi brez podpisane pogodbe o zaposlitvi. Ker so tožniki bili v delovnem razmerju, bi jim to lahko prenehalo samo iz razlogov, določenih v ZDR/90.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku tožnikov, razveljavilo sklepe tožene stranke z dne 10.7.1996 in 14.8.1996, s katerima je bilo ugotovljeno, da tožniki M., S. in O. niso sklenili delovnega razmerja s toženo stranko, da istim tožnikom delovno razmerje pri drugotoženi stranki ni prenehalo, ampak tožnikoma M. in O. še traja, tožniku S. pa je trajalo z vsemi pravicami do 31.5.1999, da je tožena stranka dolžna vpisati vsem tožnikom delovno dobo v delovno knjižico, pozvati M. in O. nazaj na delo in jim za ves čas izplačati plače in regrese za letni dopust z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke zoper sodbo (in tožnikov zoper sklep) in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je drugo tožena stranka vložila revizijo iz revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navajala je, da sodba nima odločilnih razlogov o ugovoru zastaranja, kar je bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ker ne pojasni, na katerih kriterijih temelji faktično delovno razmerje, predstavlja to enako bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Revidentka ne soglaša z uporabo materialnega prava v zvezi z zastaranjem, enako ne z razlago instituta faktičnega delovnega razmerja. Takega delovnega razmerja stara delovnopravna zakonodaja ni poznala. Za obstoj delovnega razmerja sta namreč morala obstajati dva pogoja: nastop dela in sklenitev pogodbe. Ker pogodba ni bila sklenjena, drugotožena stranka nima obveznosti do tožnikov. Zato je predlagala, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (določba 371. člena ZPP).

Po določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe glede tovrstnih navedb ni preizkušalo.

Revizijsko sodišče ni ugotovilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki jih sodišču očita revizija. Sodba sodišča druge stopnje ima razloge o ugovoru zastaranja denarnih zahtevkov in jo je mogoče preizkusiti. Ne strinjanje drugotožene stranke z razlogi izpodbijane sodbe pa niso bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Enako velja tudi za očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka v zvezi s pojmom dejanskega (faktičnega) delovnega razmerja. Že sodba sodišča prve stopnje je na strani 14 natančno obrazložila ta pojem, sodišče druge stopnje pa ga je samo povzelo, ker drugotožena stranka v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje sploh ni ugovarjala zaključkom sodišča v zvezi z dejanskim delovnim razmerjem. Zato v zvezi s tem o očitani bistveni kršitvi določb pravdnega postopka ne more biti govora.

Sodišče v izpodbijani sodbi ni zmotno uporabilo materialnega prava.

Po določbi prvega odstavka 12. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR/90 - Uradni list RS, št. 14/90 in nadalj.), delavec res ni mogel začeti delati v organizaciji oziroma pri delodajalcu, če ni sklenil pogodbe o zaposlitvi. Vendar to ne pomeni, da v primeru, če mu je delodajalec to dopustil (gre za odgovornost delodajalca, ne delavca), delovnega razmerja ne bi bilo, če je pričel delo dejansko opravljati. Določba zakona ne more biti osnova za kaznovanje delavcev. Delovno razmerje obstaja in je pogodba o zaposlitvi sklenjena, če je podano soglasje volj in če se je delo dejansko opravljalo. Oba pogoja je sodišče ugotovilo, kar pomeni, da so tožniki bili v delovnem razmerju z drugotoženo stranko tudi brez podpisane pogodbe o zaposlitvi. Ker so bili v delovnem razmerju, bi jim to lahko prenehalo samo iz razlogov, določenih v ZDR/90. Ker sodišče teh razlogov ni ugotovilo, niti jih ni zatrjevala in dokazovala drugotožena stranka, to lahko samo pomeni, da tožnikom delovno razmerje ni prenehalo. Zato jim je sodišče utemeljeno priznalo pravice iz delovnega razmerja, kot je razvidno iz izreka sodbe sodišča prve stopnje.

Zmotno je prepričanje revidentke, da lahko novo sprejeti zakon o zasebnem varovanju kakor koli vpliva na vprašanje obstoja delovnega razmerja. Tožnikoma, ki ju mora drugotožena stranka pozvati nazaj na delo, delovno razmerje ni prenehalo, ker za to ni bilo zakonitih razlogov, revidentka pa bo morala delovna razmerja urediti in oba tožnika razporediti v skladu s svojimi akti in veljavnimi predpisi. Zato očitek, da je sodišče karkoli kršilo v zvezi s tem, ni korekten.

Treba je pojasniti, da v sodbi II Pd 104/96 z dne 10.11.2000 ni bilo odločeno, da so tožniki ostali v delovnem razmerju pri prvotoženi stranki, ampak samo, da niso bili razporejeni na delo v podjetje S. d.o.o. Zato ni dvakratnega sojenja o isti stvari, ni nasprotij v obrazložitvah, in ni očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Zaradi navedenih razlogov je revizijsko sodišče v skladu z določbo 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.