Jedro

Že sodišče prve stopnje, (kot tudi pritožbeno sodišče v sklepu z dne 10.10.2025), se je opredelilo, da gre pri obravnavanih kaznivih dejanjih za kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, torej predlogi zgoraj navedenih oseb niso procesne predpostavke, da državni tožilec začne in vztraja pri kazenskem pregonu. Zgolj okoliščina umikov predlogov za pregon pa ne pripelje do zaključka, da avtomatsko ni več podanega utemeljenega suma ali katerega koli drugega razloga za pripor zoper oba obdolženca.  Res je, da sodišče svoje končne odločitve ne sme opreti na dokaze oz. uradne zaznamke, ki so bili pridobljeni v predkazenskem postopku. Lahko pa med postopkom iz njih črpa utemeljen sum, kar je predmet pričujočega postopka. Predlogi za pregon in kasnejše spremembe v izpovedbah bodo tako stvar nadaljnjega postopka in dokazne ocene, spremembe v izjavah udeleženih subjektov pa posledično a priori ne izpodbijejo obstoja utemeljenega suma, kot to želi zmotno prikazati obramba. Tudi v postopku izražena želja obdolženih in oškodovancev, da bi spore med seboj rešili sami, ne omaje obstoja utemeljenega suma, upoštevaje, da je tudi v obravnavanih dogodkih za umiritev situacije bila potrebna intervencija policije, torej očitno ni bila dovolj lastna volja udeleženih oseb in upoštevaje, da so na ravni utemeljenega suma svoje medosebne spore udeleženi subjekti očitno reševali z veliko mero agresivnosti in tudi na način, da so ogrožali druge osebe, torej prebivalce ... .

Izrek

Pritožbi se zavrneta kot neutemeljeni.

Obrazložitev

1.S pritožbeno izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi drugega odstavka 272. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) obdolženima A. A. in B. B. podaljšalo pripor iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP.

2.Zoper sklep sta se pravočasno pritožili zagovorila zagovornika obeh obdolžencev. Zagovornik obdolženega A. A. se je pritožili zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagal je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter pripor odpravi, podredno pa, da odredi milejši ukrep hišnega pripora oz. prepovedi približevanja oškodovancem. Zagovornik obdolženega B. B. pa se je pritožil iz pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, napadani sklep pa razveljavi in pripor zoper obdolženca odpravi, oz. ga nadomesti s hišnim priporom.

3.Pritožbi nista utemeljeni.

4.Uradni preizkus pritožbeno izpodbijanega sklepa, ki ga je pritožbeno sodišče opravilo v smislu določila petega odstavka 402. člena ZKP, ni pokazal kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa pa tudi pritožbene navedbe niso postavile pod vprašaj, saj je pritožbeno sodišče, v nasprotju s pritožbenimi navedbami, zaključilo, da je sodišče prve stopnje zanesljivo ugotovilo ter razumno, prepričljivo in za pritožbeno sodišče v celoti sprejemljivo utemeljilo podanost vseh razlogov za pripor. Gre za utemeljen sum izvršitve obdolžencema očitanih kaznivih dejanj, za njuno ponovitveno nevarnost ter za sorazmernost in neogibno potrebnost pripora v smislu določila 20. člena Ustave Republike Slovenije. Kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, ni podane pritožbeno zatrjevane kršitve iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Sodišče tudi ni zmotno oz. nepopolno ugotovilo dejanskega stanja in ni zmotno uporabilo materialnega prava.

5.Za podaljšanje pripora ob vloženi obtožnici je bilo potrebno opraviti presojo, ali doslej pridobljeni dokazi izkazujejo v tej fazi kazenskega postopka zahtevani dokazni standard utemeljenega suma. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje takšno presojo opravilo na str. 4-39 obrazložitve izpodbijanega sklepa in z izčrpno ter tehtno argumentacijo ocenilo, da sta obdolženca še vedno utemeljeno sumljiva izvršitve vseh očitanih jima kaznivih dejanj. V izogib prepisovanju vseh dokazov, se pritožbeno sodišče sklicuje na izpodbijani sklep, prav tako pa se sklicuje na sklep I Kp 62691/2025 z dne 10.10.2025, kjer se je tudi pritožbeno sodišče podrobno že opredelilo do obstoja utemeljenega suma, ki do sedaj ni bil omajan ali izpodbit.

6.Pritožbeno sodišče uvodoma še pojasnjuje, da sicer drži, kar izpostavita oba zagovornika v pritožbi, in sicer, da so vpleteni v obravnavano dogajanje na obeh straneh dne 29. 8. 2025, tik pred zaslišanjem obdolženih pred preiskovalno sodnico, na Policijsko upravo Celje prinesli izjave o umiku kazenskega pregona, ki so jih napisali in podpisali C. C. (zoper B. B.), Č. Č. (vse izjave oziroma ovadbe proti vsem zaradi interesa miru), D. D. (zoper A. A., C. C. in E. E.), E. E. (zoper B. B.), F. F. (zoper A. A., C. C. in E. E.) in G. G. (zoper E. E., C. C. in ostale), izjavo o umiku predloga za pregon zoper A. A. s strani B. B., pa je podal po pooblastilu zagovornik slednjega. Iste izjave oziroma kopije je dežurni preiskovalni sodnici ob zaslišanju obdolženega B. B. predložil tudi njegov zagovornik. Prav tako so bili naknadno sodišču predloženi pisni umiki predlogov za pregon zoper osumljenega B. B., ki ga je podpisal E. E., umik predloga za pregon zoper osumljenega A. A., ki ga je podpisal Č. Č., umik predloga za pregon zoper osumljenega A. A., ki ga je podpisal D. D., umik predloga za pregon zoper osumljenega A. A., ki ga je podpisal F. F., umik predloga za pregon zoper osumljenega A. A., ki ga je podpisala G. G.

Že sodišče prve stopnje (kot tudi pritožbeno sodišče v sklepu z dne 10.10.2025) se je opredelilo, da gre pri obravnavanih kaznivih dejanjih za kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, torej predlogi zgoraj navedenih oseb niso procesne predpostavke, da državni tožilec začne in vztraja pri kazenskem pregonu. Zgolj okoliščina umikov predlogov za pregon pa ne pripelje do zaključka, da avtomatsko ni več podanega utemeljenega suma ali katerega koli drugega razloga za pripor zoper oba obdolženca. Same izjave o umiku predlogov za pregon namreč še ne pomenijo, da nikoli ni prišlo do obravnavanih treh dogodkov 27. 8. 2025 (najprej v ... in nato dveh dogodkov v ...). Res je, da sodišče svoje končne odločitve ne sme opreti na dokaze oz. uradne zaznamke, ki so bili pridobljeni v predkazenskem postopku. Lahko pa med postopkom iz njih črpa utemeljen sum, kar je predmet pričujočega postopka. Predlogi za pregon in kasnejše spremembe v izpovedbah bodo tako stvar nadaljnjega postopka in dokazne ocene, spremembe v izjavah udeleženih subjektov pa posledično a priori ne izpodbijejo obstoja utemeljenega suma, kot to želi zmotno prikazati obramba. Tudi v postopku izražena želja obdolženih in oškodovancev, da bi spore med seboj rešili sami, pa ne omaje obstoja utemeljenega suma, upoštevaje, da je tudi v obravnavanih dogodkih za umiritev situacije bila potrebna intervencija policije, torej očitno ni bila dovolj lastna volja udeleženih oseb in upoštevaje, da so na ravni utemeljenega suma svoje medosebne spore udeleženi subjekti očitno reševali z veliko mero agresivnosti in tudi na način, da so ogrožali druge osebe, torej prebivalce ... .

7.Utemeljen sum za vsa očitana kazniva dejanja tako izhaja iz izpisa zapisov v Dnevniku dogodkov Operativno komunikacijskega centra Policijske uprave Celje, iz katerih je razviden: (-) klic občanke ob 16:39 uri da naj bi se dne 27. 8. 2025 v novi soseski za Petrolom nahajala večja skupina moških, od katerih naj bi eden imel pri sebi pištolo; (-) klic očividca ob 16.46 uri, ki je povedal, da se na koncu ... pretepa večja skupina ljudi, pri pretepu uporabljajo kovinske palice, tolčejo po vozilih, eden od udeležencev ima v rokah temnejši predmet, ne more potrditi, da gre za pištolo; (-) K660 pove, da so pridobili informacijo, da je oseb okoli 6, naj bi imeli teleskopske in orožje; (-) klic občana ob 21:01 uri, ki se je predstavil kot C. C., "da je B. B. na ... streljal proti njemu na krožnem ..., brcnil v njegov avto, sta pri ..., B. B. pa se za njim vozi s črnim Mercedesom" (policistka OKC naroči oškodovancu naj se pripelje na PP), (-) klic B. B. ob 21:24, da A. A. strelja pri OŠ ... . Na podlagi teh klicev so na kraju kaznivih dejanj intervenirali policisti v Žalcu in na ..., medtem ko sta se C. C. in E. E. po prvem dogodku na ... sama z osebnim avtomobilom takoj pripeljala na Policijsko postajo Celje, kar je potrdil H. H., ko je bil zaslišan kot priča.

8.Za kaznivo dejanje po drugem odst. 314. člena, ki se očita tako obdolženemu B. B. (točka II obtožnice), kot A. A. (točka III obtožnice), zadostuje že nastanek abstraktne nevarnosti za varnost ljudi ali premoženja, saj gre za storilca, ki s posebnim motivom uporabi posebej nevarno sredstvo oziroma izvede nevarno ravnanje oziroma dejanje, kar pomeni, da je nevarnost za varnost ljudi in premoženja je tako po oceni pritožbenega sodišča nedvomno podana. Z navedbami, da do ogrožanja ob dogodku na ... dejansko ni prišlo, tako zagovornik A. A. ne more uspeti. Pritožbenemu sodišču se namreč pri obeh očitanih kaznivih dejanjih po drugem odst. 314. člena KZ-1 ni pojavil dvom glede okoliščin, da je bilo očitano kaznivo dejanje storjeno na območju, kjer je objektivno mogoče pričakovati veliko ljudi, s čimer naj bi obdolženca povzročila nevarnost za ljudi in premoženje.

Kaznivo dejanje pod točko I. obtožnice (A. A.):

9.Glede utemeljenega suma za kaznivo dejanje, očitano obdolženemu A. A. pod točko 1 obtožnice, pritožbeno sodišče pritrjuje prvostopenjskemu, da ta izhaja iz zapisnika o sprejemu ustne ovadbe oz. predloga za pregon Č. Č. z dne 27. 8. 2025, tam navedeno vsebino pa je Č. Č. potrdil tudi ob dopolnitvi ovadbe, ki jo je podal naslednjega dne (l. št. 9-10 ter 86-87 spisa), vsebina katerih je povzeta na strani 14-15 izpodbijanega sklepa. Ko je bil Č. Č. zaslišan v predmetni zadevi kot priča v preiskavi, je smiselno potrdil izjavo pred policijo. Iz navedenega izhaja, kako so z Jaguarjem Č. Č., F. F. in B. B. prišli pred blok v ..., kjer so jih pričakali C. (C. C.), A. A., E. E., I. I. in "en Srb." Vsi so imeli teleskopske palice v rokah. A. A. (A.) pa je ves ta čas bil naslonjen na en kombi in je v rokah držal pištolo ter se drl proti B. (B. B. , naj ne hodi proti njemu, da ga bo ubil, B. pa se je drl nazaj: "pucaj, pucaj" (streljaj, streljaj). C. C. pa je stal "kot šerif," je narekoval in bil vodja. Mislili so se pogovoriti, oni so pa jih kar napadli. Začeli so s palicami udarjati in tolči po avtu, potrdil je, da so udarili njega in F. F., njega je udaril E. E. s palico po nogi in po vratu. Rekel mu je, da imata neke stare zamere. Udarili so tudi F. F. po nogi. Škode je bilo za kakšnih 15.000,00 EUR. Povedal je, da se osumljenih boji, da ga bodo telesno poškodovali oziroma ubili, saj so mu že pred obravnavanim dogodkom zakurili osebno vozilo in večkrat ponoči hodili okoli njegove hiše, o čemer je že obvestil policiste.

Tovrstne navedbe Č. Č. je smiselno potrdil tudi F. F., ki je prav tako 27. 8. 2025 podal ustno ovadbo oziroma predlog za pregon in povedal, da so na parkirišču stali C. C., A. A., E. E., I. I. in še ena neznana oseba. I. I. je s teleskopsko palico v rokah pristopil do F. F. in ga s to palico udaril po levi nogi, nakar je stopil nazaj. F. F. je videl za vozilom stati A. A., ki je v roki držal pištolo, na rokah pa je imel črne rokavice. Navedel je tudi, da sta I. I. in E. E. razbila steklo na voznikovih vratih vozila Č. Č. in vetrobransko steklo vozila, pri čemer sta uporabila tudi teleskopsko palico. E. E. pa je F. F. rekel, naj se ne vmešava, ker ima s Č. Č. neporavnane račune.

Da je F. F. utrpel poškodbo kolena izhaja tudi iz izvedenskega mnenja J. J., dr. med., in zdravstvene dokumentacije F. F., ki jo je izvedenka pridobila. Iz mnenja je razvidno, da je oškodovanec obiskal izbranega osebnega zdravnika 29. 8. 2025 zaradi poškodbe, ki jo je utrpel 27. 8. 2025, ko ga je tretja oseba udarila s palico po levem kolenu zadaj. Zdravnik je zaznal, da je hoja oškodovanca malo šepajoča ter da je bil v levi kolenski reži zadaj prisoten hematom, palpatorna občutljivost in bolečina, kar nedvomno potrjuje utemeljen sum, da se je dogodek zgodil na način, ko so to prvotno opisovali oškodovanci (torej Č. Č. in F. F.). Poškodovan naj bi bil tudi Č. Č., poškodbe pa je neposredno po samem dogodku zaznal policist K. K. Dejstvo, da je glede poškodb oškodovanca Č. Č. izvedenka v mnenju zapisala, da oškodovanec ni bil medicinsko obravnavan glede poškodb, ki jih je zadobil v obravnavanem dogodku, kar izhaja tudi iz njegove izpovedbe, in se izvedenka do njihove vrste, teže, značaja in nastanka ni opredelila, pa utemeljenega suma prav v ničemer ne omaje. Četudi je zaslišani F. F. pred preiskovalnim sodnikom dne 17.9.2025 glede poškodb povedal, da "nič ni bilo" oz. da "je na nogo dobil udarec, da se ne spomni in da je bil šok", kar izpostavi tudi zagovornik A. A. v pritožbi, slednje, upoštevaje tudi ugotovitve izvedenke, obstoja utemeljenega suma ne omaje.

Da je prišlo do poškodb vozila Jaguar z registrskimi št. MB ... (katerega je na sam kraj v ... pripeljal Č. Č.), izhaja tudi iz zapisnika o ogledu z dne 27.8.2025 (l. št. 14 spisa), in sicer, da so bila vrata vozila na voznikovi strani odprta, pod njimi pa delci stekla, delci stekla so bili tudi v notranjosti vozila. Iz omenjenega zapisnika izhaja tudi, da se je na voznikovi strani avtodoma Citroen, reg. št. CE ... (ki je bil parkiran na parkirnem prostoru na ... v smeri BS Petrol), na sprednji pnevmatiki nahajala kovinska palica črne barve (teleskopska palica). Iz omenjenih ovadb izhaja, da so imeli obdolženci ravno teleskopske palice, s katerimi je prišlo do poškodbe Č. Č. avtomobila in tudi njega samega. Vse to je podkrepljeno s fotografijami (l. št. 15-19 spisa).