7. 2. 2019

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Franca Potokarja in Marte Potokar, oba Grosuplje, na seji 7. februarja 2019

sklenilo:

1.Ustavna pritožba Franca Potokarja zoper sklep Vrhovnega sodišča št. X Ips 203/2017 z dne 30. 8. 2017 se ne sprejme.

2.Ustavna pritožba Marte Potokar zoper sklep Vrhovnega sodišča št. X Ips 208/2017 z dne 30. 8. 2017 se ne sprejme.

3.Ustavna pritožba Franca in Marte Potokar zoper Mnenje Vlade Republike Slovenije o pobudi Franca Potokarja za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o stavbnih zemljiščih se zavrže.

4.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list RS, št. 12/01) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Vrhovno sodišče je zavrglo reviziji pritožnikov zoper sodbi Upravnega sodišča, s katerima sta bili zavrnjeni njuni tožbi zoper dokončni odločbi o odmeri nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč. Vrhovno sodišče je presodilo, da pritožnika nista izkazala izpolnjevanja uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 62/10, 109/12 – v nadaljevanju ZUS-1), ki je pred sprejetjem Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 10/17 – ZPP-E) urejal pogoje za dovoljenost revizije v upravnem sporu.

2.Z ustavno pritožbo pritožnika izpodbijata sklepa Vrhovnega sodišča o zavrženju revizij. Navajata, da na njunih parcelah ni možno izvesti priključitve na javno vodovodno, elektroenergetsko in kanalizacijsko omrežje, saj komunalne infrastrukture ni, priključki pa naj bi bili oddaljeni 700 m. Zagotovljen naj ne bi bil niti dostop do javne ceste. Navajata, da bi morala občina že leta 2001 do njune parcele zgraditi komunalno infrastrukturo, česar do danes ni storila. Pritožnika naj bi bila zato prisiljena odkupiti sosednja zemljišča, si pridobiti drage služnostne pravice in prekopati glavno cesto, da bi si zagotovila dostop. Menita, da je njun primer posebej utemeljen, saj gre za vprašanje, ki naj bi presegalo pomen konkretne zadeve, in sicer zakaj ju od leta 2001 obdavčujejo za nekaj, česar ni. Sprašujeta se tudi, zakaj Upravno, Vrhovno in Ustavno sodišče ščitijo organizirani gospodarski kriminal, ki naj bi ga izvajal župan občine Grosuplje, in zakaj morata plačati znesek 30.914,80 EUR županu vnaprej, čeprav naj občinski svet ne bi sprejel sklepa o ukinitvi javnega dobra. Ustavno pritožbo vlagata tudi zoper neopredeljeno mnenje Vlade. Med prilogami k ustavni pritožbi se nahaja le Mnenje Vlade o pobudi Franca Potokarja za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o stavbnih zemljiščih, zato je Ustavno sodišče štelo, da pritožnika izpodbijata navedeno mnenje.

3.Pritožnika vlagata pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, ki ga je Občinski svet Občine Grosuplje sprejel 7. 2. 2001. Navajata, da je izpodbijani odlok ničen. Podrobno opisujeta okoliščine njegovega sprejetja na občinski seji, na kateri naj bi bil prisoten tudi pobudnik, in povzemata navedbe takratnega župana o namernem drastičnem povečanju obdavčitve njunih zemljišč.

B.

4.Ustavno sodišče ustavnih pritožb zoper sklepa Vrhovnega sodišča ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) (1. in 2. točka izreka).

5.Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zoper Mnenje Vlade zavrglo, ker ne gre za posamičen akt državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil, s katerim bi bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi pritožnikov (3. točka izreka).

6.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

7.V primerih, ko izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno, se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS (glej sklep Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007, Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Pobudnika svoj pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti izpodbijanega predpisa utemeljujeta z vloženo ustavno pritožbo zoper sklepa Vrhovnega sodišča, s katerima sta bili reviziji zavrženi. Pobudnik ima pravni interes za preizkus pobude za presojo ustavnosti tistih zakonskih določb, na katerih temeljijo z ustavno pritožbo izpodbijani sklepi. Izpodbijana sklepa Vrhovnega sodišča ne temeljita na izpodbijanem odloku, temveč na drugem odstavku 83. člena ZUS-1, ki ureja pogoje za dovoljenost revizije v upravnem sporu. Zato morebitna ugoditev pobudi ne more privesti do izboljšanja pravnega položaja pobudnikov. To pomeni, da pobudnika ne izkazujeta pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti izpodbijanega odloka. Ustavno sodišče je zato njuno pobudo zavrglo (4. točka izreka).

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 55.b člena, prve alineje prvega odstavka 55.b člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Dunja Jadek Pensa, DDr. Klemen Jaklič, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik