13. 7. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z. Z., na seji senata dne 29. junija 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Mariboru št. Cp 1644/2000 z dne 19. 2. 2002 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Murski Soboti št. P 305/94 z dne 12. 5. 2000 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je v pravdnem postopku zavrnilo tožbeni zahtevek pritožnika za povrnitev škode (pravdnih stroškov iz predhodnih sodnih postopkov). Pritožbeno sodišče je njegovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Svojo odločitev je sprejelo na podlagi stališča, da morajo biti tudi pri odgovornosti države za škodo podani elementi civilnega delikta, da je treba tudi odgovornost države za škodo presojati po krivdni odgovornosti in da v ravnanju sodnikov, ki so v nepravdni zadevi pritožnika napotili na pravdo, ni elementa protipravnosti.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi navaja, da je odločitev sodišča napačna, ker naj bi iz 26. člena Ustave izhajalo, da je odgovornost države za škodo objektivna. Tako naj bi bili podani vsi elementi odškodninske odgovornosti države, ker naj bi bilo nesporno, da je pritožniku nastala škoda z izdajo sklepa o napotitvi na pravdo in njegovo potrditvijo na Višjem sodišču. Protipravnost ravnanja naj bi bila ugotovljena s tem, ko je sodišče kasneje tožbo zavrglo, ker pritožnik ni imel pravnega interesa. Pritožnik zatrjuje tudi kršitev 25. člena Ustave.

B.

3.Pritožnik v ustavni pritožbi, zlasti ko navaja, da je odločitev sodišča napačna, uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava. Ustavno sodišče pa ni instanca sodiščem, ki odločajo v rednem sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja in pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS)

Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.Tudi v okviru kršitve 26. člena Ustave, ki zagotavlja pravico do povračila škode, ki stranki nastane zaradi protipravnega ravnanja državnih organov, organov lokalnih skupnosti ali nosilcev javnih pooblastil, Ustavno sodišče izpodbijane sodbe ne preizkusi v smislu instančne presoje v sodnem postopku, pač pa bi sodbo, s katero bi bil tak odškodninski zahtevek zavrnjen, lahko razveljavilo le v primeru, če bi ugotovilo, da je sodišče to odločitev sprejelo na kakšnem pravnem stališču, ki je z vidika obravnavane ustavne pravice nesprejemljivo. Za kaj takega pa v obravnavanem primeru ne gre. Sodišče je primerno obrazložilo, da se odgovornost države presoja po krivdni in ne objektivni odgovornosti in da ni podana protipravnost ravnanja sodnikov.

Ustavno sodišče je tudi že zavzelo stališče, da odgovornosti države v zvezi z morebitnimi napačnimi odločitvami sodišč ni mogoče pojmovati tako široko, da bi že vsaka (v smislu instančne presoje) ugotovljena nepravilnost sodne odločbe izkazovala protipravnost ravnanja in s tem temelj za odškodninski zahtevek po 26. členu Ustave (sklep št. Up 220/00 z dne 11. 6. 2001, OdlUS X, 234).

5.Pritožnik zatrjuje tudi kršitev 25. člena Ustave, vendar je v ustavni pritožbi ne pojasni. Zgolj dejstvo, da se ne strinja z odločitvijo pritožbenega sodišča, pa ne zadošča za utemeljitev kršitve pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave.

6.Ker z izpodbijanima sodbama očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger