Jedro

Kasnejši predpis v (ZUPJS-C) ZŠtip-1 v delu, ki se nanaša na odpis dolga oziroma vračilo štipendije ni razveljavil. To pomeni, da navedene določbe še vedno veljajo, je pa ZŠtip-1 v 16. členu določil, da se glede vprašanj statusa vlagatelja, postopka uveljavljanja državne štipendije, načina ugotavljanja materialnega položaja, meje dohodkov, ki so pogoj za pridobitev in višino državne štipendije, obdobje prejemanja in izplačila državne štipendije, spremembe okoliščin in pravil o neupravičeno priznani pravici do državne štipendije, nadzora nad delom CSD pri dodeljevanju državne štipendije ter zbirk podatkov uporabljajo določbe ZUPJS. Zaradi zmotnega stališča, da zadošča zgolj presoja glede na premoženjski/dohodkovni kriterij, ni bila opravljena presoja socialne ogroženosti po relevantnih določilih ZŠtip-1.

.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločbo toženca št. ... z dne 22. 4. 2024 odpravilo in zadevo vrnilo tožencu v ponovno upravno odločanje.

2.Zoper sodbo se pritožuje toženka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in tožbeni zahtevek zavrne. Iz 8. točke obrazložitve sodbe izhaja, da morajo biti skladno s četrtim odstavkom 103. člena ZŠtip-1 izpolnjeni pogoji iz 102. člena tega zakona (socialna ogroženost). Upoštevaje navedene določbe in deveti odstavek 44. člena ZUPJS bi bilo potrebno pred odločitvijo o morebitnem odpisu dolga pridobiti predhodno mnenje Centra za socialno delo in štipendistu skladno s 146. členom ZUP omogočiti sodelovanju v postopku. Iz 10. točke obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je toženka napačno upoštevala le deveti odstavek 44. člena ZUPJS, zato ni bilo ugotovljeno, ali je pri tožnici podana socialna ogroženost iz 2. alineje 102. člena ZŠtip-1. Toženka se v izpodbijani odločbi ni opredelila do tožničinih socialnih razmer, temveč je zmotno upoštevala njene trenutne dohodke. Sodišče ni navedlo obdobja, v katerem je potrebno upoštevati tožničino socialno ogroženost in njeno premoženje/dohodkovno stanje. V 11. točki obrazložitve izpodbijane sodbe je sicer navedlo, da bo potrebno v ponovljenem upravnem postopku v okviru posebnega ugotovitvenega postopka razčistiti, ali je tožnica tudi po odlogu vračila neupravičeno prejetih državnih štipendij socialno ogrožena. Tega, v katerem obdobju je treba upoštevati njeno premoženjsko dohodkovno stanje in na kateri pravni podlagi sodišče ni pojasnilo. Tožnica se je na naroku 7. 10. 2024 trdila, da je bilo njeno premoženjsko stanje 6 mesecev pred podano vlogo za odpis (vloga za odpis dolga je bila podana 14. 11. 2022) takšno, da je bilo njeno premoženje neunovčljivo. Kot obdobje, za katero organ odločanja ugotavlja dohodke in prihranke družinskih članov vlagatelja pri odločanju o predlogu za odpis dolga, Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku v tretjem odstavku 29. člena sicer res določa zadnjih 6 mesecev pred vložitvijo vloge (redni dohodki) in 12 mesecev pred vložitvijo vloge (neredni oziroma izredni dohodki). Vendar je takšno postopanje mogoče le pri davčnem organu, ki iz svojih evidenc lahko dostopa do podatkov o dohodkih in premoženju za točno določeno obdobje. Toženka nima pravne podlage, da bi do takšnih podatkov lahko dostopala, saj lahko dostopa le do podatkov, ki jih v skladu z določbami ZUPJS lahko pridobi. Za odpis dolga, se glede vprašanj, ki niso urejena v ZDavP‑2 oziroma jih ni mogoče neposredno uporabiti, smiselno uporabljajo določbe ZUPJS. Na podlagi ZUPJS lahko toženka pridobi le podatke, ki veljajo v trenutku odločanja in ne more pridobivati podatkov za poljubno (preteklo) določeno časovno obdobje. Sodišče kljub spornemu dejstvu med strankama ni obrazložilo, zakaj in na kateri pravni podlagi mora toženec razčistiti, ali je tožnica tudi po odlogu vračila neupravičeno prejetih državnih štipendij socialno ogrožena. V določbi četrtega odstavka 103. člena in 102. člena ZŠtip-1 obdobje upoštevanja socialne ogroženosti in obdobje upoštevanja dohodkovnega stanja ne obravnavata. Iz informacijskega sistema centrov za socialno delo je razvidno, da je tožnica od 1. 12. 2023 dalje zavarovana po zavarovalni podlagi ZZZS "001 - osebe so v delovnem razmerju v RS pri podjetju delodajalcu za polni delovni čas 40 ur/tedensko". Tožnica že od 1. 12. 2023 ni več socialno ogrožena. Tožnica ni poravnala dolga, kljub temu, da ni bila več socialno ogrožena in da je imela sklenjen dogovor o odlogu vračila. Te podatke je toženka pridobila na podlagi 51. člena ZUPJS iz obstoječih zbirk podatkov po uradni dolžnosti. Postopek reševanja vloge tožnice se je začel dne 9. 4. 2024, pridobljeni podatki pa so za dan 12. 4. 2024. Ob tem, da je bila tožnica v času izdaje izpodbijane odločbe toženca z dne 22. 4. 2024 v delovnem razmerju in je imela osebne dohodke, o neunovčljivosti njenega premoženja ni mogoče govoriti, še manj pa o njeni socialni ogroženosti. Po mnenju toženca ne drži materialnopravno stališče v 8. točki izpodbijane sodbe, da kasnejši predpis ZUPJS določb ZŠtip-1 ni razveljavil v delu, ki se nanaša na odpis dolga oziroma vračilo štipendije, niti ne drži zaključek, da gre v obeh primerih za iste pravne subjekte. Po devetem odstavku 44. člena ZUPJS odloča o odpisu dolga izplačevalec pravice (resorno ministrstvo), po 103. členu ZŠtip-1 pa o odpisu vračila štipendije odloči dodeljevalec pravice (CSD). Ker sta odločevalca o odpisu dolga po ZUPJS in ZŠtip-1 različna, lahko ob upoštevanju sklicevanja VDSS na časovno pravilo

lex posterior derogat legi priori

2.zaključimo, da je kasnejši ZUPJS-C razveljavil tudi določbo četrtega odstavka 103. člena ZŠtip-1, ki določa, da o odpisu vračila štipendije odloči dodeljevalec štipendije po pridobitvi soglasja ministrstva, pristojnega za finance, in ob izpolnjevanju pogojev iz 102. člena tega zakona. Ker določba devetega odstavka 44. člena ZUPJS ne omenja socialne ogroženosti niti izpolnjevanja pogojev iz 102. člena ZŠtip-1 pomeni, da je ključni kriterij za odpis dolga premoženjski oziroma dohodkovni položaj tožnice, ki se ugotavlja v skladu z določbami ZUPJS. Pri odločanju o odpisu dolga iz naslova državne štipendije po mnenju toženca pred odpisom dolga ni potrebno pridobiti predhodnega mnenja o socialni ogroženosti tožnice, niti ni potrebno ugotavljati izpolnjevanja drugih pogojev iz 102. člena ZŠtip-1, ker kasnejši ZUPJS izpolnjevanja teh pogojev ne zahteva. Kasnejši ZUPJS v devetem odstavku 44. člena med drugim določa, da lahko izplačevalec pravice (resorno ministrstvo) Center za socialno delo zaprosi za mnenje o odpisu dolga, kar po mnenju toženca pomeni možnost, nikakor pa ne določa, da se to mnenje CSD nanaša na socialno ogroženost. Po devetem odstavku 44. člena ZUPJS se dolg odpiše po kriterijih za odpis dolga do države v skladu z zakonom, ki ureja javne finance, ob upoštevanju letne kvote, ki jo določa zakon, ki ureja izvrševanje proračunov Republike Slovenije. Ob upoštevanju tretjega odstavka 77. člena Zakona o javnih financah, ki določa, da lahko pristojni minister v soglasju z ministrom, pristojnim za finance, odpiše oziroma delno odpiše dolg, je po mnenju toženke ugotoviti, da je za odpis dolga potrebno soglasje ministra za finance. Določba tretjega odstavka 77. člena ZJF ne omenja socialne ogroženosti. Ključen razlog za odpis je dohodkovni oziroma premoženjski položaj. Ker deveti odstavek 44. člena ZUPJS odkazuje na ZJF, ki v tretjem odstavku 77. člena izpostavlja premoženjsko stanje, je s tem kasnejši deveti odstavek 44. člena ZUPJS razveljavil tudi 2. alinejo 102. člena ZŠtip-1, ki se nanaša na socialno ogroženost, zato je bilo zmotno uporabljeno materialno pravo. Socialna ogroženost je pravni standard, katerega vsebino napolni sodna praksa. Sodišče v izpodbijani sodbi ni navedlo, kaj pojmuje pod socialno ogroženost, niti ni pojasnilo, kaj je socialna ogroženost iz 2. alineje 102. člena ZŠtip-1. Tudi 2. alineja 102. člena ZŠtip-1 ne definira tega pojma, zato sodišče ne more podati zaključka, kot ga je navedlo v 10. točki obrazložitve. Gre za kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZUPJS, saj sodišče v izpodbijani sodbi ni navedlo, kaj pojmuje pod socialno ogroženostjo, niti ni pojasnilo, kaj pomeni socialna ogroženost iz 2. alineje 102. člena ZŠtip-1, niti v 11. točki obrazložitve, v katerem obdobju je treba upoštevati tožničino premoženjsko dohodkovno stanje in na kateri pravni podlagi, niti ni obrazložilo, zakaj in na kateri pravni podlagi mora toženec razčistiti, ali je tožnica tudi po odlogu vračila neupravičeno prejetih državnih štipendij socialno ogrožena, je podana zgoraj očitana bistvena kršitev določb pravnega postopka.

13.Neutemeljen je pritožbeni očitek, da se sodišče ni opredelilo do upoštevnega obdobja ugotavljanja tožničinega premoženjskega (dohodkovnega stanja) in do pravne podlage v tej smeri, niti ni obrazložilo, zakaj mora toženec razčistiti, ali je tožnica tudi po odlogu vračila neupravičeno prejetih sredstev državne štipendije socialno ogrožena. Iz obrazložitve sodišča v 6., 7. in 8. točki obrazložitve je skladno s standardom obrazložitve ustrezno pojasnjeno, da sta pri presoji spornega vprašanja upoštevna oba predpisa, zaradi česar je potrebno opraviti presojo po obeh pravnih podlagah. Ker v konkretnem primeru zaradi zmotnega stališča, da zadošča zgolj presoja glede na premoženjski/dohodkovni kriterij, ni bila opravljena presoja socialne ogroženosti po relevantnih določilih ZŠtip-1, ki je po vsebini diskrecijska, se sodišče ni moglo konkretneje opredeliti, saj ni predhodne odločitve v tej smeri.

14.Iz listinske dokumentacije, ki jo povzema sodišče v 5. točki obrazložitve, je razvidno, da je tožnica 6. 12. 2019 s pristojnim Centrom za socialno delo sklenila dogovor o odlogu vračila štipendije za čas do 1. 12. 2022. Še pred iztekom tega roka, je 14. 11. 2022 kot brezposelna in upravičenka do denarne socialne pomoči vložila vlogo za odpis dolga iz naslova državne štipendije zaradi pomanjkanja lastnih sredstev za preživetje, brez premoženja.

15.Neutemeljeno je zatrjevanje toženca, da je nerelevanten časovni razmik med prejeto vlogo za odpis dolga z dne 14. 11. 2022 ter odločitvijo o odpisu z odločbo z dne 22. 4. 2024, saj je rok v 222. členu ZUP instrukcijski, neupoštevanje katerega je bilo sanirano z intenzivnim pristopom k reševanju zaostanka na področju reševanja vlog za odpis dolga iz naslova neupravičeno prejetih državnih štipendij. Rok za izdajo odločbe iz prvega odstavka 222. člena ZUP je sicer instrukcijski rok, vendar ta z načelom zakonitosti v upravnem postopku kot del ustavnega načela pravne države sili organe, ki vodijo postopke k aktivnosti in daje pristojnim organom možnosti nadzora in ukrepanja v primeru neutemeljenih zastojev pri delu organa. Zamudo je potrebno pojasniti, še posebej, če ima kakšne pravne posledice. Slednje je izkazano v primeru odpisa neupravičeno prejete štipendije pri tožnici. Zaradi poteka časa se spreminjajo okoliščine, ki vplivajo na zmožnost upravičenca in ravno slednje je tožnica zatrjevala. Pravno relevantne morajo biti okoliščine, zatrjevane in izkazane ob vlogi za odpis, ki so odraz takratnega dejanskega stanja. Ustrezna je ugotovitev sodišča v 10. točki, da je bilo o tožničini vlogi za odpis spornega dolga odločeno šele 22. 4. 2024. Ves ta čas je bila tožnica izpostavljena negotovosti glede njene prošnje za odpis. V tako dolgem obdobju se lahko občutno spremenijo premoženjske in dohodkovne okoliščine.

16.Nenazadnje določba devetega odstavka 44. člena ZUPJS ne onemogoča ugotavljanja socialne ogroženosti, kot skuša prikazati toženec, saj mora davčni organ upoštevajoč ZDavP-2 in Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku na zahtevo davčnega zavezanca upoštevati tudi socialne razmere in zdravstveno stanje in ne zgolj dohodkovni in premoženjski kriterij. Prvi odstavek 29. člena Pravilnika, na katerega se sklicuje toženec določa, da mora davčni organ pred izdajo odločbe o odpisu oziroma delnem odpisu davčne obveznosti iz drugega odstavka 101. člena Zakona o davčnem postopku na podlagi podatkov o davčnem zavezancu in njegovih družinskih članih, ki jih pridobiva iz svojih evidenc, evidenc drugih organov in predloženih dokazov davčnega zavezanca, ugotoviti višino dohodkov, prihrankov in premoženjskega stanja davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov, na zahtevo davčnega zavezanca pri odločanju upoštevati tudi socialne razmere in zdravstveno stanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov. Torej tudi ZDavP-2 in Pravilnik določata ugotavljanje premoženjskega stanja ob upoštevanju socialnih razmer in zdravstvenega stanja, če to zahteva davčni zavezanec.

17.V novem postopku je potrebno ugotoviti, ali je tožnica tudi po odlogu vračila neupravičeno prejetih državnih štipendij socialno ogrožena skladno z določbo četrtega odstavka 103. člena in 102. člena ZŠtip-1. Ker se toženec v izpodbijani odločbi ni opredelil do socialne ogroženosti v smislu 2. alineje 102. člena ZŠtip-1 oziroma drugega odstavka 29. člena Pravilnika, kot je vztrajala tožnica, temveč je upošteval zgolj njene dohodke in premoženje ob trenutku odločanja, je sodišče prve stopnje izpodbijano odločbo utemeljeno odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje.

18.Upoštevajoč obrazloženo je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

-------------------------------

1Dodeljevalec štipendije je CSD.

2Pri tem ni odločilno, da ZŠtip-1 uporablja pojem štipendija, ne pa državna štipendija. Povsem jasno je, da se navedene določbe nanašajo med drugim tudi na državne štipendije (v 1. alineji prvega odstavka 8. člena ZŠtip-1) je namreč kot ena od štipendij omenjena tudi državna štipendija.

3Psp 44/2024 z dne 17. 4. 2024, Psp 79/2024 z dne 3. 7. 2024 in Psp 46/2024 z dne 28. 8. 2024.

4Glej dr. Marjan Pavčnik, Argumentacija v pravu od življenjskega primera do pravne odločitve, GV Založba, Ljubljana, stran 146.

5Za isto vprašanje, za kar gre v tem sporu.

6Odločanje po prostem preudarku ne sme biti samovoljno, temveč v mejah vsebinskih pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da je odločitev po prostem preudarku lahko zakonita. Namen in obseg pooblastila za odločanje po prostem preudarku sta razvidna iz norme, ki pooblastilo določa, sicer pa ju je potrebno ugotoviti iz ciljev, ki ju zasleduje predpis. Organ je vezan na meje pooblastila in namen, za katerega je pooblastilo dano.

7Sodba VSRS VIII Ips 152/2016 z dne 11. 10. 2016.

8Določilo devetega odstavka 44. člena ZUPJS in določilo 102. člena ZŠtip-1.

9Zaradi prenehanja pravice do štipendije po odločbi z dne 24. 10. 2014 in ugotovitvi obveznosti vračila prejetih zneskov štipendije v skupnem znesku 4.920,00 EUR.

10Predložila je odločbo CSD o upravičenosti do denarne socialne pomoči in potrdilo o vpisu v evidenco brezposelnih oseb.

11Po skoraj dveh letih.

12V primerih, ko se postopek začne na zahtevo stranke oziroma po uradni dolžnosti, če je to v interesu stranke, mora pristojni organ izdati odločbo in jo vročiti stranki čim prej, najpozneje pa v enem mesecu od dneva, ko je prejel popolno vlogo za začetek postopka, oziroma od dneva, ko je bil začetek postopka po uradni dolžnosti. V drugih primerih, ko se postopek začne na zahtevo stranke oziroma po uradni dolžnosti, to v interesu stranke, pa mora pristojni organ izdati odločbo in jo vročiti stranki najpozneje v dveh mesecih.

13Še posebej premoženjski in dohodkovni.

14Po dobrem letu in pol.

15Iz tožničine trditvene podlage je razvidno, da je bila pred vložitvijo vloge in ob sami vložitvi vloge brezposelna ter prejemnica denarne socialne pomoči.

16Ur. l. RS, št. 141/06 s spremembami, v nadaljevanju Pravilnik.

17Ur. l. RS, št. 13/11 s spremembami, v nadaljevanju ZDavP-2.

18Tretji odstavek 29. člena ZDavP-2 izrecno določa, da se višina dohodkov ugotavlja za zadnjih 6 mesecev pred vložitvijo vloge, če gre za redne dohodke, ki so jih davčni zavezanci ali njegovi družinski člani prejemali mesečno, za neredne dohodke pa se ugotavljajo za zadnjih 12 mesecev pred vložitvijo vloge.

19Kar je tožnica nesporno zahtevala.